Prejšnji vikend smo v sklopu Veselega decembra oz. prej veselega 2010 šibali v Maribor do Petre, ki nas je dobesedno nosila po rokah. Hvala 100x ;)

No, pred večerno ekskurzijo nas je peljala še na Fuzle v Tildo´s. Fuzli oz. nekateri jim pravijo Štajrski kuba libre so doma v Mariboru, širši neštajekrski populaciji pa so najbolj znani iz ljubljanskega KMŠ-ja, kjer sem jih prvič testiral tudi sam.

In sicer gre za mix Tavžent rože in kokte z ledom in limono, postreženi pa so v teglcih od kumaric. So dokaj zahrbtni, ker grejo kot sok, na glavo pa potrkajo malo kasneje.

No, zanimivo je to, da so se Fuzli (baje) rodili prav v Tildo´s-u, kjer so gostje eksperimentirali z mešanjem pijač. Zmešali so kar so, vseskupaj dali v tegelc oz. kozarec za vlaganje in zadevo poimenovali Fuzl.

Lokal najdete na Slomvškovem trgu in če le imate priliko, se ustavite na Fuzlu ali dveh ;)

V petek so v Ljubljani prižgali lučke. Trenutka, ko so jih vžgali žal nisem videl, ker sem bil s strokvno podkovanim osebnim vodičem in zabavljačem na poti na grad, ampak tega takoalitako nebi mogel slikat in vam rajši pripopam par slik z grada.

Sicer vem, da vas bolj zanimajo hiške ob Ljubljanici in kuhanček, ampak moral sem stavek ali dva napisat tudi o lučkah. OK, marsikdo se s to trditvijo sicer nebi strinjal, a dejstvo je, da je kuhanček eden od najpogostejših razlogov za decembrsko druženje v centru Ljubljane. Čeprav se na stojnicah prodaja vse od medu, čokolade, bonbonov, copat in keramike do ročnih del in vsegaboga, kar je seveda prav in pohvalno, so sigurno najbolj obiskane hiške oz postojanke s kuhančki.

To je tudi dobro razvidno iz moje lanske študije, ki je z dvema slikama potrjena v zapisu Jebeš čaj, copate in čokolado, dej 2 kuhančka ;)

Cene za kuhančka se gibljejo od 1,40€ do 1,80€ za dva deci, nekje pa dajejo tudi količinske popuste. O cenah in kje je najboljši vam bom znal več napisat po končani pokušini kuhančkov v centru 2010, ki bo enkrat v prihodnjih tednih. Lani nam sicer ni uspelo izvest projekta v celoti, ker se je na četrtem ali petem pokuševalnem mestu zavleklo.

Danes imam čas za eno življensko. Mislim, sej ni da je zdaj ne vem kaj, ampak je pa definitivno vsaj malo nevsakdanja. Ob takih ponavadi začneš premlevat o usodi in naključjih.

Skratka. Zadnjega v maju je rtvslo.si objavil članek Nogomet reši marsikateri zaplet, ki govori o prometni nesreči znanega britanskega športnega novinarja Adriana Chilesa, ki je pri nas na poti s hrvaške tresnil v neko babo in je na kraj uletela policija.

Pred pizdarijo ga je rešil dres Roberta Korena iz West Bromwicha, ki ga je imel Chiles slučajno v avtu in ga je med pogovorom pokazal policistoma. Pač, eni zgodbi verjamejo, drugi spet komentirajo, da gre za pisanje bedarij.., ampak niti nima veze.

OK. Zdaj se preselimo na Murter. V začetku junija nas je Bruc peljal na Murter, kjer mi je že med vožnjo v oči padla cerkvica (Crkva svetog Roka na hribu Vršini s katerega se lepo vidi Murter in zadaj Kornati) in sem potem dva dni težil, da gremo tja slikat sončni zahod. In res, drugi al tretji dan gremo po liter belega in h cerkvici gledat sončni zahod. Jap, štirje tipi, liter belega, cerkvica in sončni zahod, jebenohuda romantika.

Večer pred tem, ko smo se spravljali spat, me je Gape prosil, da mu posodim laptop, češ da bo on zdaj pregledal šport in bral športne izjave. Najprej sem ga prašal, če je z njim vse OK, ker smo bili enmalo utrujeni zaradi vodene ekskurzije po lokalnih kafanah, ampak potem sem mu ga pač dal - ni nehal težit. In tisto noč je Gape - športni navdušenec, ki pred spanjem bere športne izjave - prebral tudi zgodbo o britanskem novinarju.

OK, gremo nazaj k cerkvici. Pri cerkvici pademo v debato z nekim tipom, ki je tam pohajal z družino. Znal je tudi hrvaško, drugače pa je govoril angleško z britanskim naglasom. Ko mu povemo, da smo Slovenci (eni bolj, drugi manj čistokrvni), nam začne razlagat, da je par dni nazaj na poti s hrvaške tresnil v neko babo in da se je pred policaji rešil tako, da jim je pokazal Korenov dres.

Jap, takrat je Gape (športni navdušenec) pogruntal, da se v bistvu pogovarjamo z Adrianom Chilesom in sem ga moral z njim seveda še slikat. Še dobro, da je tisti večer pred spanjem prebral izjavo, in da je bil Chiles takrat na Murterju, in to pri cerkvici, kjer so štirje tipi gledali sončni zahod, in da je omenil, da je imel nesrečo, in da.. eh, brezveze. Preveč vprašanj.

Za tiste, ki vas zgodba ni pretirano ganila, sem pripopal par slik s pogledom na Kornate. Seveda s cerkvice ob sončnem zahodu ;)

Tisti, ki bi pa gledali še več slik z Murterja, jih pa najdete tukaj. V ozadju priporočam ta komad ;)