hej ;)

Del, da nism že ne vem kolko časa nič spisal in da nimam časa in ne vem kaj, danes spustim, ker nima smisla prodajat teh pravljic, ki jim itak noben več ne verjame. Ampak jebatga, tako to je ;). 

Saj ne da se danes oglašam s kako extra zanimivo temo, ampak vseeno. Famoznega 11.11.11 ob 11 in 11 minut, za sekunde nisem siguren, so v Dutovljah na Krasu krstili novo vino. Baje so ga tudi probali ;). Ker so bli v Turističnem društvu dokaj navdušeni nad lansko in letošnjo razstavo v času Praznika terana in pršuta, so predlagali, da bi tudi za krst poštimali kako galerijo, povezano z vinom, Krasom itd. 

Blagoslov vina Vino so blagoslovili skupaj z Bratovščino svetega Martina, ki je svobodna in neodvisna skupina domoljubov in ljubiteljev vina, ki deluje v smeri izboljšanja  kulture uživanja vina ter promocije slovenske vinske stvarnosti in tradicije v domovini in na tujem. Ob tem se zavzemajo tudi za zmerno in odgovorno uživanje vina in žganic. ;) In da slučajno ne pozabim. Delujejo v smeri izvedbe vseslovenskega Martinovega vinskega festivala, z vrhuncem dogajanja na dan svetega Martina, obenem pa se zavzemajo, da 11. november postane tudi slovenski državni praznik in dela prost dan!

Fotke za razstavoVečino dobrih fotk sem že objavili ali na blogu, ali tam, na teh razstavah, zato je bilo treba poškljocat nekaj novih, in to je na Krasu precej zahtevno opravilo. V kleti se rado zavleče.. zgubiš občutek za čas.. po drugi strani pa ne zmanjka motivov in po kaki uri ali dveh, ti še tisti, prej nezanimivi motivi, ratajo precej zanimivi, umetniški bi se temu lahko reklo.. ;)

Vse skupaj je tako trajalo dva dni, ker smo se prvi dan ustavili samo v eni kleti (Vina Štoka, obvezen postanek, če boste pohajali po Krasu. Norodobra vina, sploh pa norodober Rose in Teran), ampak v bistvu se je zakompliciralo že prej, že dan prej.., a to je spet druga zgodba. Drugi dan sem preventivno šel fotkat kar sam z avtom, da nebi bilo komplikacij, nisem pa škljical samo kleti ampak tudi Kras, ki je jeseni noro lep.

Ena od dnevnih fotk, ki je nastala med fotkanjem za razstavo, podobna je tam tudi razstavljena.

Razstava je v na Bunčetovi domačiji v Dutovljah (center na parkirišču) in bo tam še slab mesec. Če se peljete mimo in če imate čas.. poglejte ;). Nekaj fotk z razstave pa pripopam spodaj.

p.s. Hvala TD Kras, Vinarstvo Tavčar Marjan (obvezen postanek v Dutovljah na placu), Vina Štoka, Vinarstvo Ravbar, Lea ter cimru za prevoz in potrplenje, ni mu bilo hudega ;)

Jou, hej, helou.

Evo mene, čisto na hitro. Glede na to, da sem bil lani grajan, ker nisem nič povedal o moji prvi razstavi nasploh, razstavi na Krasu, letos ne ponovim napake ;). 

No letos imam kar dve, in sicer prva že stoji v TIC-u (center Dutovelj, na placu), tam kjer lani, razstavljene so splošne fotografije Krasa. Druga, ki bi jo moral ravnokar postavljat, pa še vedno sedim in buljim v ekran, pa bo v Osnovni šoli poleg glavnega prizorišča letošnjega že 41. Praznika terana in pršuta, ki se začne danes zvečer z Rockom na Krasu. Še prej pa seveda deci terana pri Vina Štoka! ;)

Tam so oz. bodo razstavljeni utrinki iz lanskega jubilenjega 40. praznika, predvsem so to fotografije kmečkih vozov s tradicionalne povorke. Bi še kaj napisal, pa še iščem glavo po stanovanju.., skratka, nekaj fotografij je spodaj.

In seveda še današnja dnevna fotka, Trstelj, žal arhivska, ker sem bil včeraj zabarikadiran pred ekranom od zore do skoraj zore :). Je pa ena izmed teh, ki je na razstavi. Šibam.. :) 

Sej ne da mi je ratalo spet nekaj spisat ;). Sem se imel namen oglasit že po Šrotu, pa teden prej po Rock Pečicah in še eni odtrgani poroki, pa kurc, nič od tega.

V bistvu tudi to danes ni ravno novost, ampak vseeno. Sharks in Bigi, nekdanja člana Kocke sta recimo temu izdala prvo virtualno plato z naslovom Zihercapikakom.

Shakrs in Bigi sta nekdanja člana skupine Kocka - Kranjskogorske rap skupine, ki je izdala dva albuma. Vsi člani so še vedno bolj ali manj povezani z glasbo.

Virtualno plato sta spekla, ker je slovensga glasbena scena, kakršna pač je, sploh pa bi Ziherca slej ali prej končala na mp3-jih, tako da sta jih enostavno dala ven kar sama.

Kakorkoli. Za Ziherco smo najprej naškljocal nekaj fotk, potem sem jima poštimal še pejdž, ki ga najdete na naslovu Ziherca.com. Črno-bel je zato, ker je narejen ponoči, v slabi vidljivosti in rekordnem času - hec  ;).

Sam sicer nisem v rap vodah, ampak nekaj komadov res pade v uho, tako da priporočam ;). Na plati med drugim najdete nekaterim že znan Sharksov komad Za Pop ql.., kjer se loti naše wannabe VIP scene.

To je to, grem. Aja, pred dnevi smo praznovali Dan državnosti, letos z geslom, Danes so dovoljene sanje, jutri bodo obdavčene, današnja dnevna fotka pa je z včerajšnjega štarta ekipe, ki se je peš odpravila iz Kopra v Novo mesto ;)

Še Sharskov komad z virtualne plate, druge najdete na strani Ziherca.com. 

Mama brez panike, ni tako kot piše. Februarja sem bil poročna priča na Duletovi poroki, eni takih, všečnih, drugačnih. Take imam rad ;)

Zjutraj je bila še cela štala, Dule je peglal, Maja si je šivala obleko.. jaz, jaz sem panično spraševal, če me bo kdo čudno gledal, ker imam eno vezalko belo drugo pa rdečo ;)

Dule in Maja sta na Ljubljanski grad zvlekla ožjo familijo pod pretvezo, da bo Alja, Majina sestra, tam praznovala rojstni dan (ga tudi je) in da bosta obenem praznovala še njuno obletnico. 

Zbrani smo nato utihnili in onadva sta izustila – amm, midva se bova - poročila.., zdaj.. Niti ne bom opisoval izrazov in dogajanja, ker sem vseskupaj posnel. Zvoka žal ni, ker sem dan prej fotič posodil Happy-ju, ki je v Stožicah snemal nekaj za Elan, izklopil zvok in seveda nič povedal.

Kdo je Dule? Dule je frend že od otroštva, računalniški geek, ki pa ni bil vedno tak geek, a zadnje čase gre v ekstreme. Navdušil me je nad skejtanjem, filmi, me zvlekel na Simobil, nato pa sam prešaltal nazaj na Mobitel in še bi lahko našteval. Btw. Prvi Simobilovci smo bili jebene stranke. Ostale si klical za 50sit/min, tebi so pa itak vsi samo zvonili, ker smo bili še predragi.

Z duletom pred Borovcom, 2001.

A je to.Redno sva hodila tudi na Jesenice v kino. 1000 SIT za karto, prevoz in 5 paketov smokijev, tistih legendarnih rdečih. Ni bilo lepšega ;). Poleti sva služila denar z deli okoli stanovanjskih hiš.. kosila travo, farbala balkone, brusila, žagala.. v bistvu identično poslom Pata in Mata iz risanke A Je To, le da sva delala še večje pizdarije. Smeha ni manjkalo niti en dan ;).

Dule, se mi zdi, da sem se naslonil na pobarvano ograjo, dej poglej..?. Dule, se mi zdi, da mi je farba s stropa kapnila na zob, dej poglej, mam kej a, a, a?

Delala sva tudi v avtopralnici, kjer prav tako ni manjkalo scen. 1x sva enemu tipu, ki nikoli ni hotel odzdravit, v veliki, vlažni, temačni garažni hiši, v kateri je bila tudi avtopralnica, izklopila vse luči. Revež je bil čisto v notranjosti garaže, za bonus pa sva mu  vklopila še srhljivo glasne protipožarne ventilatorje. V bistvu je zgledalo grozno že iz kontrolne kabine, kjer sva videla dnevno svetlobo.. kaj se je dogajalo z njim tam notri, si nočem niti predstavljat. Kaj pa ne odzdravlja, naduvano-prepotentna fina rit.

Lahko bi pisal te štorije v nedogled, a se moram držat kratkih zapisov, kot mi je bilo naročeno ;). Pripopam pa še dve fotki.. :)

Dule, zadaj Maja. Še neporočena. Čakamo na prihod ostalih..

 
Dule in Maja, poročena ;)

Same obljube so me s tem blogom ;). Prejšnji teden sem jih spet slišal, češ da je Dnevna fotka zdaj izgovor, da ne rabim pisat bloga. Izgovor samemu sebi seveda, jokal itak ne bo nihče, če ga ne pišem, a ker vas nekaj še vseeno zahaja sem, je res nefer da stagnira ;)

Frendica sicer pravi naj se držim krajših zapisov, ker da sta tista dva od Londona predolga. Itk. Preveč informacij v današnjih časih škodi, ker je vseskupaj že prenasičeno, še posebej s personaliziranimi FB statusi; brišem si rit, pravkar jem makarone.. ipd.

Dnevna fotka!Ideja za dnevno fotko je sicer prišla že pred časom, še posebej zato, ker nimam časa sproti updejtat albumov in je tako z dnevno fotko vsaj nekaj novega. Ideja da vsak dan objaviš eno fotko seveda ni nova, podobne zadeve že obstajajo, a največkrat le leto dni oz. objave za določem čas, sam pa bi rad objavljal dokler bi šlo .. če bo zneslo seveda ;)

Včerajšnja dnevna fotka s Krasa.

Edina dilema, ki me še muči je, ali objavljat izključno fotko tistega dneva, ali pa včasih poguljfam in objavim arhivsko, ker tisti dan pač nisem fotkal. Tako bi teoretično moral spustiti dan, kar pa je za nekatere frende nesprejemljivo ;).

V bistvu sem v dilemi tudi glede sharanja fotk prek FB, ker izredo nerad pacam po že tako zasranih wallih oz. zidovih, a če folk pisari svašta, potem ena fotka na dan ja ne škodi ;) Sicer pa vedno obstaja Hide! Same jebene dileme ..in evo, spet preklinjam. Sem pa pogrešal to res..poslušam vsak glede reform, davkov in Sazasa.. pa moram malo spravit ven iz sebe.

Od danes tako ne zapostavljam več bloga, niti fotoalbumov na fotofobiji, res ;)  

Jou! Ker ta teden primankuje sonca, najprej ena lepa sončnica za dobrojutro oz. doberdan ;). Tale je slikana na Krasu, točneje v Dutovljah, lani avgusta. 

No, ampak to ni kr-ena sončnica. Že cel mesec hočem napisat, da od februarja naprej plačujem s sončnico iz Krasa!

Abanka nam je do lanskega decembra zastonj naprintala "custommejd" kartice, če si seveda to želel. Malo se je sicer zavleklo z izdelavo, ker so baje vsi navalili, ampak ok, je pri meni. ;).

Mladi pojejo 2011 V sredo je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), v okviru Tedna Univerze na Primorskem orghaniziral tradicionalni koncert »Mladi pojejo 2011«. Tudi letos sem fotkal, in tudi letos so črnobele. Slike v galeriji Mladi pojejo 2011.

Mladi pojejo 2011 v koprskem Pokrajinskem muzeju

DevinPoleg koncerta pa so online tudi marčevske slike z Devina. Na fotofobijo moram zmetat še pol Istre in tri tone drugih albumov, zato druge, kot da začnem malo bolj redno updejtat, ni. Slike so v albumu Devin (Duino). Če imate čas, se splača it pogledat, če ne že zaradi naselja oz. obeh gradov, pa zaradi norega pogleda na morje ;) 

Noro lep pogled z gradu Devin

Med ogledom gradu smo nehote zalutali tudi na sosednjo posest in kmalu bi imeli debate s policijo, a nas je prijazna receptorka na gradu rešila ;)

Tudi letos je pihala! Burja seveda ;). Sicer ne tako kot lani, ko so v Vipavski dolini  namerili okoli 180km/h, na Obali nekaj manj, ampak baje da je šlo tudi letos tja do 160kmh. 

No, ko takole zapiha se splača zapeljat do Izole oz. še bolje do Pirana ali pa do sosednjega Trsta in občudovat jezno morje. 

Lanske slike, ki so nastale marca, si lahko ogledate v galeriji Moč, jeza, svoboda, letošnje, ki so nastale prejšnji mesec pa v galeriji Moč, jeza, svoboda: 2011.

Fantina, z wojgnm se ni za špilat!Če pravijo, da se ni dobro igrati z ognjem, tako ali drugače, čeprav sam pravim, da se je včasih treba, to definitivno velja tudi za vodo. Stotinko pred prvo sliko sem vedel, da mi ni več pomoči, po drugi sem pa lepo odpeketal proti avtu. Jebatga, za dobro sliko se moraš včasih tudi solit ;)

AaaAAAaAaaAAaaaaAaaaa, nenenene..a! 

a, jebatga.

Kljub temu, da je pihalo za popizdit in da sem bil moker oz. slan od pete do glave, vročine nisem fasal. Veselodecembrska investicija v odpornost ;) (trkam)   

Hej! Zamujam zamujam, Šuštar je že 3 tedne nazaj jamral, da kdaj bom objavil drugi del Londona. ;). Evo Šule, samo zate ;). Tistim, ki niste prebrali prvega dela in teoretično nameravate brat tudi ta drugi del, predlagam, da najprej preberete prvega.

Sicer sem napisal, da bo nadaljevanje prvega dela predvsem o dvojniku Cliva Owna, ampak mi je zadnjic uspelo pogledat vse posnetke, in se mi ne da montirat, ker je tega ogromno, tako da za 1x brez videa :)

Ker je prvi del nadpovprečno navdušil nekaj mojih frendov, tudi ta drugi del malo podaljšam - kronološko s poudarkom na traparijah.

Ok, Z Mark(z)om bi mogla iz Trsta štartat malo do treh, pa je bila spet neka štala na letališčih in je let za kako uro zamujal, ampak ravno prav, da sm lahko potem 10 min fotkal sončni zahod. Tole spodaj je ena od 50-ih fotk sončnega zahoda, ki sem jih škljocinil. Tega enostavno ne moreš nehat gledat ;)

Najbolj nor sončni zahod nad oblaki ;)

Z letališča (Stansted) je potem še kako uro vožnje do Londona. V Londonu sva najprej spokala direktno do hostla, kjer so mi ob prijavi med drugim dali neko EKO prevleko za povšter, ki sem jo itak odprl in strgal tam, kjer jo nebi smel, probleme pa sem mel tudi z magnetmini karticami (jih imajo namesto ključa). Markz ni bil sicer nič boljši, ker je svojo zgubil po 15 min.

Pizdarije sem imel tudi z lijakom - o tem kasneje, in s cimro, ki je spala pod mano na pogradu. Najprej sem mislil, da je tip, ker je vlekla celo noč ko konj. Zjutraj sem dojel, da je v bistvu ženska in me je kar malo streslo.., zmrazilo, mislim, na smeh mi je šlo.. ;)

Duke of Argyll, pivo za 1,6 funta v Centru Londona in kot sem že pisal v prvem delu, je povprečna cena teh njihovih domačih piv okoli 2,3 funta, tako da čenče o dragem pivu v londonu ne držijo.

Duke of Argyll je bil prvi pub kamor sva šla. Tu sva pila tisto najcenejše pivo za 1,60 funta. Ko so ga zaprli sva šla proti hostlu, ker se nama po klubih ni dalo skakat.

Saj ni za verjet, ampak na poti domov sem dejansko premleval, kako bom zdaj uletel v sobo, ker vsi spijo, in študiral, če bi prižgal luč, da ja ne bom koga zbudil, mislim..

V glavnem, luč je bila prižgana, sploh pa nisem bil zadnji, ker je eno uro za mano uletela še "the cimra" - nalita do amena (puna ko brod, bi reku Lapić starejši). V bistvu ji je tisto hrkanje kar oproščeno. Najprej si je 2 ure sezuvala štumfe in potem se je še pol ure basala pod pograd.  

Drugi dan sva šla 2 kroga po Londonu in obdelala vse lanske pube s to razliko, da sva se letos v vsakem malo zadržala - več različnih domačih pivo so meli, dalj sva bila tam ;)   

Mikrovalovka pred eno od trafik

Covent Garden in eko hamburgerUstavila sva se tudi na Covent Garden-u , kjer sva vzela par vrst čokoladnih bombonov in naredila res najslabšo potezo v vseh štirih dneh. Nek domačin nama je za 5 funtov prodal neko zgodbo o kao domače vzgojeni govedini in nama prodal hamburger, medtem ko je za sosednjem štandu Poljak za 5 funtov delil hude čevape s krompirjem in nekimi dodatki. Ko sva že dobila najine Eko hamubergerje z Eko govedino, sva še 10 min gledala kako poljak obrača čevape.

Markz je skočil še v Apple store po nekaj malenkosti. Apple store-i so res fenomen. Ni šans, da kjerkoli vidiš tako oblegano in polno nabito "računalniško" trgovino. Tudi na ulicah in undergroundu redko srečaš koga brez ipoda.      

Lijaki z dvema pipamaEvo, pa smo pri famoznih pipah. Starejši lijaki imajo 2 pipe, iz ene teče vroča iz druge pa seveda mrzla. Zdaj pa bodi frajer in si umij roke, ali pa obraz ;). 

Na to temo sva sicer sestavljala nekaj teorij in najbolj preprosta je seveda ta, da si pač naliješ vodo v lijak in se potem umiješ, ampak nikjer ni bilo tistega gumijastega čepa, da bi zamašil odtok, zato je bilo jutranje umivanje malo bolj zabavno kot ponavadi. Najprej si naliješ malo mrzle, potem zmešaš s toplo in je.., sliši se sicer izi, ampak.. ene 2x sem se spekel za popizdit.. ;). Več o ločenih pipah si lahko preberete na Bonn Voyage blogu.

Ta je slikana v enem od pubov, enake pa sva imela v hostlu.

MeryXmasLondnski fastfoodi in manjfancy restavracije sploh niso tako drage, kot marsikdo naklada. Cene v Mcdonaldzu so čisto primerljive z našimi. Na spodnji sliki je račun iz Pizza Huta, kamor sva letela na pico, kolo in pivo.

Ko sva se vsedla za mizo, sem pogledal soseda in Markzu rekel "Jaz bom kar tole, kar ma on ", nakar je Markz dodal, "Hja, mu boš kar vzel a?". Potem naja on pogleda, se zasmeji in reče "hehe, Slovenci". Tako, da Maja in Mateja nista bile edine Slovenke, ki sem jih srečal ;)

Prijazna natakarica s prijaznim sporočilom na računu ;)

Na podzemni železnci pogosto srečaš razne umetnike oz. glasbenike, ki tam na različne načine služijo denar. Kot sem napisal že v prvem delu, so ljudje nenormalno prijazni in marsikdo vrže vsaj nekaj drobiža.

Sicer pa redko vidiš koga, da bi tako kot pri nas, samo sedel z napisom Sem brez dela. Večinoma vsi počnejo nekaj zanimivega. Poleg tega tipa spodaj, sva tisti dan srečala še fanta, ki je brez roke igral kitaro - in igral hudo dobro.

No tole spodaj je pa tipičen angleški  "zajtrk". Klobase, slanina, jajce, fižol in toast s katerega se maščoba kar cedi, če ga obrneš pokončno ;). Šla sva v isto restavracijo v Camnden town, kot leto prej in kot da me ni izučilo, si spet naročim njihov pravi čaj z mlekom, ki ga ne prebavljam.

Ko sva pojedla, sva po hitrem postopku pičila na domače točeno ;). 

 
English Full breakfast ima za razliko od navadnega (toast, čaj z mlekom, marmelada in druge varjante) ponavadi zraven še slanino in jajca.

Na podzemni sva se ustavila v enem izmed tunelov, kjer me jo moral Markz čakat, da sem jaz experimantiral z idejami ;).V bistvu je to edina slika oz. edini set slik, kjer sva oba gor :).

Spodaj je ena od kolegic iz prvega dela. Ena od veveric s katero sem se zabaval na poti do Buckingham palace ;) 

Veveric je v londonskih parkih ogromno in so povsem navajene na ljudi.

In še skupinska slika z Majo in Matejo, ki sta mi razlagale, kje je Split ter štirimi Francozi ;).

Na sliki manjka še Američan, ki v Dubaju že nekaj časa uči angleščino. Ta nas je kasneje zvlekel v enega od klubov, kjer je zgodaj zjutraj do mene uletel varnostnik, me peljal po nekih hodnikih v neko pisarno in me spraševal zakaj snemam. So zelo strogi glede tega ;). Ko sem mu razložil, da pač malo snemam za spomin in ko je videl, da mam že nekaj domače-točenih v riti, me je spustil nazaj pred vhod ;)

To je to, spišem še London part 3, ker sva vidla še par hudih zadev, med drugim razstavo 100 milijonov sončničnih semen v galriji Tate Moderen. Več o tem v tretjem delu.. ;)

Za letošnji božič sem šibal v London. Spet z Mark(z)om in spet nenapovedano. Glede na to, da nisem nek velik pristaš letenja, sem imel tokrat dokaj čuden občutek, da bo dejansko vse OK. In to neglede na novice o snežnem kaosu, zasneženih letališčih in ljudeh, ki tam spijo 2-3 dni.

V bistvu sva prišla gor že 3 dni pred božičem, tako da sva imela dosti časa za pohajat in sem in tja obiskat kak pub, za božič pa je Markz zbolel, ostal v hostlu in me reveža naslednje jutro pustil kar samega ;). Sicer je najbrž vedel, da to ni dobra ideja, predvsem zato, ker sem imel prazno baterijo in ker ve, da mi po glavi hodijo neumnosti, a na koncu je bilo vse lepo in prav ;).   

Če sem na Fotofobiji s prvega obiska v Londonu objavil galerjo London: Cities that never sleep, to definitivno ne drži za dan po božiču. Kot so mi kasneje povedali fantje v pubu, do katerega še pridemo, je to edini dan ko London spi in so glavne ulice popolnoma prazne. To se sicer ne da opisat, ampak dejansko sem hodil po sredini glavnih cest, še bolj zabavno pa je to, da imam fotke praznih ulic, ki jih teoretično lahko škljocneš samo na ta dan ;). 

Bloomsbury Street je ena večjih ulic v središču Londona. Jutro po božiču je bila tako kot vse druge skoraj popolnoma prazna.

Zaprte so bile tudi vse trgovine in večinoma tudi pubi. Na Oxford Streetu je bil odprt le kebab, kjer je kebab-majster, ki tam kebabe prodaja za 4,5 funta, vzel flumaster in štirico spremenil v sedmico. Jap, in še vedno je imel gužvo.

Nekaterim je zjutraj še vedno dogajalo. Ko me je videl na ulici, je začel vpit naj ga slikam ;) 

Zaprta je bila tudi podzemna. Sicer so prav te dni štrajkali, kajti delala ni niti naslednji dan, tako da ne vem, če je bila ta dan zaprta zaradi štrajka ali božiča, ampak v vsakem primeru sem vesel, da sem moral pohajat peš.

Londonski podzemni sistem (Londun Undergroud oz. The Tube) je drugi najdaljši na svetu (prvi je Shanghajski). Skupaj ima okoli 400km prog in okoli 270 postaj, ga pa konstantno nadgrajujejo. Zadeva na prvi pogled zgleda zapletena, ampak je v resnici zelo preprosta in uporabna.  

Še ena prazna stranska ulica v središču Londona.

No, po kaki uri hoje se mi zabliskajo oči, ker končno najdem odprt pub. Preden sem dobil za pit, sem moral natakarjem v vedro vreč nekaj drobiža, pač božična fora, da so imeli zvečer za bandat. Zanimivo je to, da po teh pubih natakarji ne hodijo od mize do mize, ampak si moraš pijačo iskat na šank. Kakorkoli, dokaj hitro sem imel pred sabo že 3 kozarce in dokaj hitro sem z natakarji padel v debato v kateri sem izvedel vse o angleških mikropivovarnah in njihovih pubskih navadah.

Skratka, tam pridejo v pube takoj po službi, kjer veselo debatirajo in se smejijo, okoli 11h zvečer pa natakar z zvoncem (ki pri nas pomeni šankrudno) naznani zadnjo rundo. Po 20-ih minutah zazvoni še 1x in takrat je treba ven.

Pomemben podatek je predvsem ta, da so tam vsi nenormalno prijazni. Če koga rukneš oz. kdo rukne tebe, sledi opravičevanje in pozdravljanje - Cheers mate!, Sorry mate!, medtem ko bi pri nas že 2x dobil po pički. Tudi samega vzdušja se ne da primerjati z našim, niti ne v kakih angleških pubih pri nas, ker vzdušje pač delajo ljudje s svojo kulturo.

Angleška piva iz mikropivovarn so noro dobra in zaradi nižjih obdavčitev cenejša od navadnih. Povprečno stanejo od 2 do 2,5 funta, najcenejši je bil 1,6 funta (1,80 €) za pint (0,6dcl) v centru Londona. Pri nas je cena za malo pivo v flaši tudi 2,5 do 3,5 €. Večinoma sem probal kar vsa, redkokateri pubi pa ponujajo ista, kot ostali. Stalni so načeloma le bolj znani - npr. London Pride.

Ker nikjer nisem dobil hrane, se me je pivo kar malo prijelo, res pa je, da sem jih srkal po hitrem postopku. Stric, okoli 60let star Škot, ki je stal poleg mene, je parkrat kar malo pogledal in me kasneje, ko sva padla v debato, tudi vprašal, če vedno pijem tako hitro. Rekel sem mu, da mi tako dobro tečejo le ta njihova domača piva in da sem na pobožično jutro nenormalno žejen, kar je sicer redkost :p.

Stric me je potem zvlekel v prijateljev pub nekje v nekih ulicah, kjer sem testiral še nekaj domačih piv. Ko sem dojel, da ob tem tempu nikakor ne pridem do Buckinghamske palače, kamor sem bil namenjen, sem taktično spizdil. 

National gallery, trafalgar square. Ker je Markz bolan ležal v hostlu, sem se moral slikat sam - protestno na eni nogi ;) - Mraz mi je bilo med tem ko sem čakal da se sproži.

Na poti sem se ustavil še pred National gallery, se pofotkal in šibal naprej skozi St. James park, kjer sem se nakaj časa ubadal z vevericami. 

V vseh londonskih parkih so veverice zelo domače, če imate kaj za pod zob vam brez problema jejo iz roke. 

No potem se pa zgodba spet zaplete. Tam srečam dve Slovenki (Majo in Matejo), ki me v angleščini vprašata, če ju lahko slikam. Ko mi povesta da sta iz Slovenije, jima povem, da vem kje je in da sem že bil v Splitu, nakar mi razložita, da je Split na Hrvaškem.. OK, po tem, ko jima povem, da tudi sam govorim slovensko, se odpravimo v Mkdonaldz, kjer se spoznamo še s štirimi Francozi, ki se mi začnejo nasmihat. Jap.

No, ko med nami steče debata, mi povejo, da smo v bistvu cimri v hostlu, v sobi nas je bilo 20, ampak ostalih niti nisem registriral, ker sem bil bolj malo tam.

Vsi skupaj se potem odpravimo naokoli. Kot da ni bilo dosti presenečenj in naklučij, nas blizu Picadilly Circus-a, v neki ulici sreča dokaj zabaven tip in vpraša, če nam odpre pub, češ da doma nima kaj delat in da gre na eno pivo. Skratka, tip, ki zgleda in govori isto kot Clive Owen, nam pred nosom odklene pub in nas povabi noter. No o tem pa jutri oz. 1x ta teden, ko najdem čas za spisat. Tip si definitivno zasluži čisto nov zapis na blogu ;). V njem pa še o klubih in traparijah, da je izlet v London drag ;)

Sem pozabil njegovo ime, ampak zame je bil Clive. Zgledal in govoril je identično kot Clive Owen. Delal se je norca iz vsega in vseh tam, ampak v dobrem smislu. Fuck, shit in podobne besede pa so bile skoraj v vsakem stavku ;)

p.s. Alergičnim picajzlom se opravičujem za slovnićne greške in pomote :*

Helou,

Moram povedat, da mi je pred novim letom končno ratalo dokončat in objavit fotofobijo, kjer bom sedaj pridno objavljal moj arhiv slik, vsaj tisti normalni del. Tisti drugi del, se pravi slike, kjer ležite po mizah in šankih v Speedu, brucovanjih, študentskih žurih itd. bom prišparal še par let, dokler ne pridete na kako pomembno funkcijo, takrat smo pa na vezi ;) :p. Slike najdete na naslovu http://fobija.net/foto (RSS še ne dela, lahko pa spremljate zadnje galerije tako, da Lajkate Fotofobijo na Facebooku)

Glede novega leta. Srečno v 2011 oz. v letu 4.940.028.283, če gledamo mojo lansko čestitko. Sicer sem že na fejsbuk prilimal eno tako osebno sporočilo za 2011, oz. osebno čestitko, ki je prav tako prilagam spodaj, ampak moram napisat, da vam srečno v 2011 voščita tudi moje dve cimre, Lin in Bob. Spodaj prilagam še njuno sliko.

Zadnje čase ju skoraj vsak dan pozdravim s prstom v vodi in me prideta ugriznit. Teoretično zna bit, da prideta zato, ker mislita, da je hrana, ampak upam da ja nisem nabavil tolko norih rib, da vedno nasedeta isti fori.

Nič, to je to! ;). A ne, še youtube repeat mamo v naslovu. V bistvu si nisem mislil, da mi bo ta zadeva kdaj prišla prav, ampak par dni nazaj sem kake 4 ure poslušal samo en komad. Tako da za tiste, ki še ne veste. Če vam kdaj kak komad na youtubu pade v uho in se vam ne da vsake 4 min klikat repeat, lahko v naslovu (URL v brskalniku) v domeni dopišete repeat in se bo ta potem ponavljal.

Če je naslov http://www.youtube.com/watch?v=6PHOeXIPNZE potem za youtube dodate samo repeat, se pravi http://www.youtuberepeat.com/watch?v=6PHOeXIPNZE

Aja, še to. Zadnjič me je nekdo spraševal za neko zadevo, ki sem jo napisal v blogu, in to zelo resno, zato moram napisat, da me včasih res ni za jemat resno in srčno upam, da se to iz kakega stavka tudi razbere ;)

Ok, spodaj prilagam lansko in letošnjo čestitko, Lin in Boba in komad, ki sem ga vrtel 4 ure ;).