Ha! Jou ;) Glede na to, da smo danes naštelal uro naprej, lahko spet začnem pisarit po blogu. Saj ne da prej ni šlo, ampak že 1 mesec sem glasen, da po 30-tem začnem pisat redno. In evo, začel sem.

Pihalni orkester Najprej bi se rad posebej zahvalil mini pihalnemu orkestru, ki mi je v torek, 28.feb za 30 let zagodel na klarinet. Neprecenljivo! In sploh nisem sarkastičen, da ne bo pomote ;). Hvala tudi klapi za obisk. Zahvala pa gre tudi policistu, ki mi je okoli polnoči napisal položnico za javni red in mir. Lahko bi nas opozoril, da smo malce preglasni, pa bi šli ven iz stanovanja ;)..  ampak opozoril očitno več ni, država rabi keš, zato daleč od tega, da krivim njega.., prej nas ;) OK, vseeno. Če bi bil jaz policaj in bi imel on 30 let, bi mu sigurno pogledal skozi prste.

Torta in klarineta. Pojedli smo tudi vosek :p 

Jutranje fotkanje ;) Življenje po 30-tem se je začelo kar zabavno. Nekaj ur po tem, ko sem zakinkal za šankom, sem moral biti že v Lj, kjer sem fotkal informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar za intervju v Kažinu. Malo me je kuhalo, ampak v bistvu sem fotkal tudi že bolj slab, fotke pa so ratale kar ql ;)

Kljub temu, da sem bil malo odsoten, mi je uspelo ujeti večino precej zanimivega intervjuja.. Na koncu sem jo prosil še za portretno fotko, pa seveda ni šlo brez smeha ;)

Hvala za darilo! ;)No, hvala tudi vsem, ki ste v soboto prišibali na žur. Bilo je lepo, upam, da tudi vam ;) Hvala za vse, predvsem pa za nov objektiv, ki ga že pridno uporabljam. Ravno danes sem z njim škljocal Tilna.


Tilen v Simonovem zalivu ;)

Smetovno povabilo Še eno zabavno fotkanje sem imel pred dnevi. S stolpa na Titovem trgu v Kopru sem namreč fotkal človeško drevo - naslovnico za vabilo na letošnjo akcijo Očisitmo Slovenijo. Idejo je dal Tomaž Pančur, se ne motim ne? ;)


Vabilo Geografskega društva EGEA Koper na vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo.

To je za 1x to.. ;) Zdaj se bom itak oglašal redno :p

hej ;)

Del, da nism že ne vem kolko časa nič spisal in da nimam časa in ne vem kaj, danes spustim, ker nima smisla prodajat teh pravljic, ki jim itak noben več ne verjame. Ampak jebatga, tako to je ;). 

Saj ne da se danes oglašam s kako extra zanimivo temo, ampak vseeno. Famoznega 11.11.11 ob 11 in 11 minut, za sekunde nisem siguren, so v Dutovljah na Krasu krstili novo vino. Baje so ga tudi probali ;). Ker so bli v Turističnem društvu dokaj navdušeni nad lansko in letošnjo razstavo v času Praznika terana in pršuta, so predlagali, da bi tudi za krst poštimali kako galerijo, povezano z vinom, Krasom itd. 

Blagoslov vina Vino so blagoslovili skupaj z Bratovščino svetega Martina, ki je svobodna in neodvisna skupina domoljubov in ljubiteljev vina, ki deluje v smeri izboljšanja  kulture uživanja vina ter promocije slovenske vinske stvarnosti in tradicije v domovini in na tujem. Ob tem se zavzemajo tudi za zmerno in odgovorno uživanje vina in žganic. ;) In da slučajno ne pozabim. Delujejo v smeri izvedbe vseslovenskega Martinovega vinskega festivala, z vrhuncem dogajanja na dan svetega Martina, obenem pa se zavzemajo, da 11. november postane tudi slovenski državni praznik in dela prost dan!

Fotke za razstavoVečino dobrih fotk sem že objavili ali na blogu, ali tam, na teh razstavah, zato je bilo treba poškljocat nekaj novih, in to je na Krasu precej zahtevno opravilo. V kleti se rado zavleče.. zgubiš občutek za čas.. po drugi strani pa ne zmanjka motivov in po kaki uri ali dveh, ti še tisti, prej nezanimivi motivi, ratajo precej zanimivi, umetniški bi se temu lahko reklo.. ;)

Vse skupaj je tako trajalo dva dni, ker smo se prvi dan ustavili samo v eni kleti (Vina Štoka, obvezen postanek, če boste pohajali po Krasu. Norodobra vina, sploh pa norodober Rose in Teran), ampak v bistvu se je zakompliciralo že prej, že dan prej.., a to je spet druga zgodba. Drugi dan sem preventivno šel fotkat kar sam z avtom, da nebi bilo komplikacij, nisem pa škljical samo kleti ampak tudi Kras, ki je jeseni noro lep.

Ena od dnevnih fotk, ki je nastala med fotkanjem za razstavo, podobna je tam tudi razstavljena.

Razstava je v na Bunčetovi domačiji v Dutovljah (center na parkirišču) in bo tam še slab mesec. Če se peljete mimo in če imate čas.. poglejte ;). Nekaj fotk z razstave pa pripopam spodaj.

p.s. Hvala TD Kras, Vinarstvo Tavčar Marjan (obvezen postanek v Dutovljah na placu), Vina Štoka, Vinarstvo Ravbar, Lea ter cimru za prevoz in potrplenje, ni mu bilo hudega ;)

Mama brez panike, ni tako kot piše. Februarja sem bil poročna priča na Duletovi poroki, eni takih, všečnih, drugačnih. Take imam rad ;)

Zjutraj je bila še cela štala, Dule je peglal, Maja si je šivala obleko.. jaz, jaz sem panično spraševal, če me bo kdo čudno gledal, ker imam eno vezalko belo drugo pa rdečo ;)

Dule in Maja sta na Ljubljanski grad zvlekla ožjo familijo pod pretvezo, da bo Alja, Majina sestra, tam praznovala rojstni dan (ga tudi je) in da bosta obenem praznovala še njuno obletnico. 

Zbrani smo nato utihnili in onadva sta izustila – amm, midva se bova - poročila.., zdaj.. Niti ne bom opisoval izrazov in dogajanja, ker sem vseskupaj posnel. Zvoka žal ni, ker sem dan prej fotič posodil Happy-ju, ki je v Stožicah snemal nekaj za Elan, izklopil zvok in seveda nič povedal.

 

Kdo je Dule? Dule je frend že od otroštva, računalniški geek, ki pa ni bil vedno tak geek, a zadnje čase gre v ekstreme. Navdušil me je nad skejtanjem, filmi, me zvlekel na Simobil, nato pa sam prešaltal nazaj na Mobitel in še bi lahko našteval. Btw. Prvi Simobilovci smo bili jebene stranke. Ostale si klical za 50sit/min, tebi so pa itak vsi samo zvonili, ker smo bili še predragi.

Z duletom pred Borovcom, 2001.

 

A je to.Redno sva hodila tudi na Jesenice v kino. 1000 SIT za karto, prevoz in 5 paketov smokijev, tistih legendarnih rdečih. Ni bilo lepšega ;). Poleti sva služila denar z deli okoli stanovanjskih hiš.. kosila travo, farbala balkone, brusila, žagala.. v bistvu identično poslom Pata in Mata iz risanke A Je To, le da sva delala še večje pizdarije. Smeha ni manjkalo niti en dan ;).

Dule, se mi zdi, da sem se naslonil na pobarvano ograjo, dej poglej..?. Dule, se mi zdi, da mi je farba s stropa kapnila na zob, dej poglej, mam kej a, a, a?

Delala sva tudi v avtopralnici, kjer prav tako ni manjkalo scen. 1x sva enemu tipu, ki nikoli ni hotel odzdravit, v veliki, vlažni, temačni garažni hiši, v kateri je bila tudi avtopralnica, izklopila vse luči. Revež je bil čisto v notranjosti garaže, za bonus pa sva mu  vklopila še srhljivo glasne protipožarne ventilatorje. V bistvu je zgledalo grozno že iz kontrolne kabine, kjer sva videla dnevno svetlobo.. kaj se je dogajalo z njim tam notri, si nočem niti predstavljat. Kaj pa ne odzdravlja, naduvano-prepotentna fina rit.

Lahko bi pisal te štorije v nedogled, a se moram držat kratkih zapisov, kot mi je bilo naročeno ;). Pripopam pa še dve fotki.. :)

Dule, zadaj Maja. Še neporočena. Čakamo na prihod ostalih..

 
Dule in Maja, poročena ;)

Kategorija "osebno" je na blogu bolj prazna. Nerad pišem osebne stvari, se mi zdi, da je malce čudno.., pisat o sebi, kot da koga briga.

Pa vseeno. V naslovu je nekaj cvetk s katerimi me v članku na Primorska.info, ki govori o tem, da sem trenutni vd urednika, ki je zamenjal prejšnjega, pljuvajo moji osebni skriti oboževalci, ki pa žal o meni ne vejo dosti.

Čeprav zadeva zgleda kompleksna je v resnici čisto preprosta in je v bistvu tipična slovenska zgodba. Eni pri "koritu", kot se rado reče pri nas in drugi ki bi tja radi prišli oz. imajo zaradi pomankanja lastnih idej čas se ukvarjat s temi koritniki.

Sam težko komentiram korito, je pa splošno jasno, da ljudje z idejami, znanjem, trudom, vezami in iznajdljivostjo korita naredijo, drugi bi se pa radi tja samo prisesali, ker nimajo svojih idej, da bi si ustvarili svoja korita.
Druga zgodba pa je seveda, kaj se s koriti dogaja. To je odvisno od ljudi, ki so tam..ampak če so v igri ljudje je zgodba vedno ista, eni pošteni, drugi ne, eni delajo, drugi ne.., No pa v bistvu niti nima veze.

Skratka, zaradi takšnih in drugačnih razlogov lastniki portala, z enim se dobro poznava že od mojega prihoda v Koper, zamenjajo dosedanjega urednika. Z njim odidejo tudi vsi novinarji.. vse se je zgodilo precej hitro, zame v tej vlogi ne ravno prijetna situacija, sploh zato, ker je urednik delal dobro in spravil portal na nek nivo, sam pa izkušenj z urednikovanjem takega medija še nimam dosti. Ampak, ok, rad sem takole vržen v vodo, ni prvič in ni boljših izkušenj. Upam, da splavam.

Ker pa se vsi vpleteni v zgodbo poznamo, in je ta povezana še s študentsko organizacijo je zadeva toliko bolj zanimiva. Sam sem sicer že nekaj časa distanciran od te scene, se pa kot vidim ni dosti spremenilo.

Pa da ne nakladam brezveze. Ne motijo me gnjusni komentarji, so samo slika ljudi, ki jih pišejo. Ne moti me, da me mečejo v nek koš in komentirajo mojo osebnost na podlagi ljudi s katerimi delam. Moti me samo..

pa bom razložil osnovnošolsko.

Imamo skupino ljud A, pa jih poimenujmo kar koritniki, v teh krogih naj bi se nahajal tudi sam in pa skupino B, pa jih poimenujmo hmmm.. borci za pravičnost. Skupino B, tako kot vsako drugo skupino na tem planitu sestavljajo ljudje z različnimi lastnostmi in željami. Eni bi denar, drugim dišijo funkcije in nazivi, tretji so ovčke z napumpanimi glavami, spet četrti so poštenjaki in dobričine in tako naprej..

OK. Skupina B boljalimanj anonimno tolče, zaničuje pljuva in za hrbtom dela pizdarije skupini A.

Ampak pozor, ko pripadnik skupine B sreča pripadnika skupine A, ga pozdravi, se mu nasmehne, da roko in skorajda ne vpraša po mami, očetu, bakici... Še več. Ko skupina A organizira razne družabne dogodke, tja pridejo tudi pripadniki skupine B, pojejo malo pršutka, spijejo glaž vina in zapojejo kako domačo. Objeti seveda.
Pomemben podatek je seveda tudi ta, da so vsi prijatelji na fejsbuku in se znajdejo tudi na famoznih listah aka. My top best frends, Who follows my profile in podobna sranja.

Zgodba vam je sigurno poznana, je tipično slovenska? V bistvu je po vsej verjetnosti tipično človeška, izjema so najbrž indijanci, eskimi in tropske papige.

Skratka, dragi moji komentatorji. Naslednjič ko se srečamo, pa ne vem točno kdo je kaj komentiral, ampak bi prosil, da mi to pokažete tako, da gledate stran, me ne pozdravljate in preskočite formalna vprašanja, "kako si?" Če bo dosti jajc, mi lahko kaj poveste tudi v obraz. S takimi komentarji samo kažete, kako bedeno življenje imate in krepite rank nacionalne nevoščljivosti oz. foušarije bi rekli pri nas na gorenjskem. V zadnjem času je spet v porastu.

Če pa ima kdo od vas željo, da me spozna malo bolje sem pa vedno za pivo. Naučite se že 1x osnovnih življenskih pravil. Spoznaj človeka, ne ukvarjaj se z drugimi, najmanj 1 pivo na dan, ne pretiravajte s soljo in kanček spoštovanja do drugih. Tega vam definitivno manjka.

Aja, pa prosim brez komentarjev, že zdaj povem da bom brisal. Razlogi so najbrž jasni ne? Ne morem verjet, kak lep sonček zunaj, jaz pa zapravljam čas z idioti.