Prejšnji vikend smo v sklopu Veselega decembra oz. prej veselega 2010 šibali v Maribor do Petre, ki nas je dobesedno nosila po rokah. Hvala 100x ;)

No, pred večerno ekskurzijo nas je peljala še na Fuzle v Tildo´s. Fuzli oz. nekateri jim pravijo Štajrski kuba libre so doma v Mariboru, širši neštajekrski populaciji pa so najbolj znani iz ljubljanskega KMŠ-ja, kjer sem jih prvič testiral tudi sam.

In sicer gre za mix Tavžent rože in kokte z ledom in limono, postreženi pa so v teglcih od kumaric. So dokaj zahrbtni, ker grejo kot sok, na glavo pa potrkajo malo kasneje.

No, zanimivo je to, da so se Fuzli (baje) rodili prav v Tildo´s-u, kjer so gostje eksperimentirali z mešanjem pijač. Zmešali so kar so, vseskupaj dali v tegelc oz. kozarec za vlaganje in zadevo poimenovali Fuzl.

Lokal najdete na Slomvškovem trgu in če le imate priliko, se ustavite na Fuzlu ali dveh ;)

V petek so v Ljubljani prižgali lučke. Trenutka, ko so jih vžgali žal nisem videl, ker sem bil s strokvno podkovanim osebnim vodičem in zabavljačem na poti na grad, ampak tega takoalitako nebi mogel slikat in vam rajši pripopam par slik z grada.

Sicer vem, da vas bolj zanimajo hiške ob Ljubljanici in kuhanček, ampak moral sem stavek ali dva napisat tudi o lučkah. OK, marsikdo se s to trditvijo sicer nebi strinjal, a dejstvo je, da je kuhanček eden od najpogostejših razlogov za decembrsko druženje v centru Ljubljane. Čeprav se na stojnicah prodaja vse od medu, čokolade, bonbonov, copat in keramike do ročnih del in vsegaboga, kar je seveda prav in pohvalno, so sigurno najbolj obiskane hiške oz postojanke s kuhančki.

To je tudi dobro razvidno iz moje lanske študije, ki je z dvema slikama potrjena v zapisu Jebeš čaj, copate in čokolado, dej 2 kuhančka ;)

Cene za kuhančka se gibljejo od 1,40€ do 1,80€ za dva deci, nekje pa dajejo tudi količinske popuste. O cenah in kje je najboljši vam bom znal več napisat po končani pokušini kuhančkov v centru 2010, ki bo enkrat v prihodnjih tednih. Lani nam sicer ni uspelo izvest projekta v celoti, ker se je na četrtem ali petem pokuševalnem mestu zavleklo.

Danes imam čas za eno življensko. Mislim, sej ni da je zdaj ne vem kaj, ampak je pa definitivno vsaj malo nevsakdanja. Ob takih ponavadi začneš premlevat o usodi in naključjih.

Skratka. Zadnjega v maju je rtvslo.si objavil članek Nogomet reši marsikateri zaplet, ki govori o prometni nesreči znanega britanskega športnega novinarja Adriana Chilesa, ki je pri nas na poti s hrvaške tresnil v neko babo in je na kraj uletela policija.

Pred pizdarijo ga je rešil dres Roberta Korena iz West Bromwicha, ki ga je imel Chiles slučajno v avtu in ga je med pogovorom pokazal policistoma. Pač, eni zgodbi verjamejo, drugi spet komentirajo, da gre za pisanje bedarij.., ampak niti nima veze.

OK. Zdaj se preselimo na Murter. V začetku junija nas je Bruc peljal na Murter, kjer mi je že med vožnjo v oči padla cerkvica (Crkva svetog Roka na hribu Vršini s katerega se lepo vidi Murter in zadaj Kornati) in sem potem dva dni težil, da gremo tja slikat sončni zahod. In res, drugi al tretji dan gremo po liter belega in h cerkvici gledat sončni zahod. Jap, štirje tipi, liter belega, cerkvica in sončni zahod, jebenohuda romantika.

Večer pred tem, ko smo se spravljali spat, me je Gape prosil, da mu posodim laptop, češ da bo on zdaj pregledal šport in bral športne izjave. Najprej sem ga prašal, če je z njim vse OK, ker smo bili enmalo utrujeni zaradi vodene ekskurzije po lokalnih kafanah, ampak potem sem mu ga pač dal - ni nehal težit. In tisto noč je Gape - športni navdušenec, ki pred spanjem bere športne izjave - prebral tudi zgodbo o britanskem novinarju.

OK, gremo nazaj k cerkvici. Pri cerkvici pademo v debato z nekim tipom, ki je tam pohajal z družino. Znal je tudi hrvaško, drugače pa je govoril angleško z britanskim naglasom. Ko mu povemo, da smo Slovenci (eni bolj, drugi manj čistokrvni), nam začne razlagat, da je par dni nazaj na poti s hrvaške tresnil v neko babo in da se je pred policaji rešil tako, da jim je pokazal Korenov dres.

Jap, takrat je Gape (športni navdušenec) pogruntal, da se v bistvu pogovarjamo z Adrianom Chilesom in sem ga moral z njim seveda še slikat. Še dobro, da je tisti večer pred spanjem prebral izjavo, in da je bil Chiles takrat na Murterju, in to pri cerkvici, kjer so štirje tipi gledali sončni zahod, in da je omenil, da je imel nesrečo, in da.. eh, brezveze. Preveč vprašanj.

Za tiste, ki vas zgodba ni pretirano ganila, sem pripopal par slik s pogledom na Kornate. Seveda s cerkvice ob sončnem zahodu ;)

Tisti, ki bi pa gledali še več slik z Murterja, jih pa najdete tukaj. V ozadju priporočam ta komad ;)

Helou!

Evo, da sm vsaj 1x malo ažuren, ampak zamujam, tako da brez teksta. Spodaj sm napopal par sobotnih slik. Večinoma zasneženi Abitanti in ena koprska panorama.

aa, moram it ;) p.s, povečajte slike, ker se lepše vidi ;)

Danes ne bom veliko pisal. So slike in video, ki bi ga moral vržt na Primorska.info, ampak me je do danes zajebaval in ni šlo.. zato ga objavljam tu ;)

Prejšnjo soboto sem šel pogledat na rally v Ajdovščino, v bistvu sem šel pogledat na Vinske stezice in se spotoma ustavil še na rallyju. Zakomplicirana zgodba. Komplicirat se je začela že dopoldan v drugem box-u, kjer so mi v roke porinli 2deci belega. Sicer sem se kake pol sekunde mulal, sem bil še enmalo zaspan, ker smo prejšnji večer bandali na Helenini žurki, ampak potem sem se vdal :p

Še bolj so se začele zadeve komplicirat na eni od hitrostnih preizkušenj v Velikih Žabljah, kjer sem srečal bando s Kraških iger oz. praznika Terana in pršuta v Dutovljah. Ajej..

No, okoli petih smo bili pa že na Dolgi Poljani, kjer so se zažele četrte Vinske stezice. Vinske stezice so tipičen dogodek na katere zelo rad zahajam ;). Tu se vaščani zberejo in grejo od hrama do hrama. Pri vsaki postojanki si ogledaš hram, gospodar vsakega hrama pa poskrbi da nihče ni lačen in žejen. Še ta pomemben podatek: kozarec, kamor ti točijo vino, imaš obešen okoli vratu - da se ne zgubi seveda ;)

V glavnem, zelo prikupna zadeva, sploh ker je tipa, kjer se nihče z nobenim ne obremenjuje, nobenega ne briga, če ima kdo na sebi Armani ali Versači, kako je kdo našminkan in s kakim avtom se je pripeljal. Skratka prijazni ljudje in ena tona smeha ;)

V bistvu bi lahko o Vinskih stezicah napisal cel roman, ampak.., to je treba doživet ;) Spodaj še slike ;). p.s. Hvala za vse ;) 

Evo ratalo. Vsem, ki sem obljubil fotke Lin in Boba že za Martinovo ;). Malo sta posebne. V bistvu sem bil dvakrat v trgovini. Prvič je bil akvarij poln, drugič pa skoraj prazen, tako da sem jaz vzel tiste, ki jih očitno noben ni hotel.

Večjo smo "krstli" za Lin, manjšo za Boba. Obe sta enmalo nore, po lastniku seveda. Lin se zaletava iz dna na vrh akvarija in ponoči na površini nekaj cmoka z vodo, Boba pa ne bom komentiral.

helou!,

Danes imam edvrjtajzing zapis. Pred kratkim sem spacal še en web projektek, ki mi je zelo všeč. Predvsem mi je ql zato, ker sem imel čisto proste roke, kar je dandanes bolj redko. Najhuje je, ko naročnik začne s tistimi predpotopmnimi idejami, da vse utripa in se sveti in premika.. kot tisti animiran gif, ko majster s kladivom oz. štemarco tolče po kamnu in spodaj piše "under construction oz. stran v izdelavi".

Sicer sem zadnje čase pejdže delal bolj malo, ampak me je spet malo povleklo, se lotevam par norokulprojektov, med drugim tudi fotofobije, ki bo vsak čas online, kar sem prvič napisal nekje januraja ;) sem pa na hitro premetal začasno fobijo, da vsaj malo zgleda. Tudi ona je v "kratkoročnem" planu.

No, ta zadnji, ki ga omenjam zgoraj je korone.si, in sicer gre za gostišče v Brezovici pri Gradinu, kamor morate nujno it jest, in ko boste že tam, se zapeljete še do Abitantov, kamor definitivno morate it ;) Abitanti so ena stara zapuščena tipičnoistrskograjena vasica. Mate spodaj par slik, več jih objavim ko končam fotofobijo, ki bo kot že rečeno online vsakčas. (itk!).

Še to, če že delam reklame. Včeraj sem šel na LIFFe pogledat Skrivnost njihovih oči (El secreto de sus ojos), ki sem ga sicer pol ure gledal že na otvoritvi koprskega festival evropskega in mediteranskega filma, ampak moral predčasno zbežat ven. Poglejte ga ;)

Zdaj veste kam je treba it nekaj pojest, kam je treba it na sprehod in ker film pogledat ;)

aja, naslov. Bureka ne jem, čokolado itak, ampak s tem zapisom nimata veze, sem dodal v naslov, da ni preveč monoton. 

Prek vikenda smo na Dolenjskem vžgali tarok maraton. Igrali smo tarok in pili čaj.

OK, lažem. Čaj smo mešali s še nežveplano šmarnico, včasih pa je nalivalec čaja zatajil. Nalivalec šmarnice ni zatajil niti 1x. Kuhali smo tudi šnops, tu pa se moj zapis tudi konča, ostanejo samo še slike. Slik, ko igramo tarok žal ni.

p.s. prvič: Smo pa res igrali tarok, in to dva dni, vmes smo samo jedli (ene 6x na dan so nas futrali) in šli na eno dvourno turo v gozd in med trte ;)

p.s. drugič: Lin in Bob - generacija II že veselo plavata v akvariju, napišem kej jutri.

V petek smo škljocali Vitana. Vmes smo nenamreno zabasali že tako zabasan promet iz Izole proti Kopru in starejšega gospoda spravili v malce slabo voljo. Ne bom razlagal, skratka mi nič krivi ;)

Danes žalujem!

Ja, po dolgem času en žalosten naslov na mojem blogu, če ne upoštevam zapisov s tagi država, davki, Sazas in podobno, ti so še večja žalost.

Včeraj, 28.oktobra, je moja ribica Lin oz. Bob šla po gobe. V bistvu je bilo samo še vprašanje časa, saj je parktat za nekaj ur omedlela že doma v Krgori. Bila je precej zdelana, trebušni pas je imela črn, črne lise je dobila tudi po glavi, rep je bil v precej slabem stanju, tako da ni bila precej živahna, včeraj pa ni več niti jedla.

Vseeno ji je uspelo iz Gorenjske prit na Obalo in zadnje dni preživet v res dostojnem akvariju. Videla je Ljubljano, se peljala v avtu, plavala med peskom iz zaliva Tihotapcev in spoznala nekaj drugih obrazov, ker doma je gledala samo očeta in mamo.

Sestra, ki je dvema ribama dala tudi ime (ena je umrla že doma na Gorenjskem), še ne ve za to tragično novico, saj je nisem upal poklicat in ji pokvarit dneva, tako da ji bom teroretično s tem zapisom malce pokvaril vikend :p.

Včeraj sem ob tej priložnosti že organiziral sedmino, tako da so se od nje prišli poslovit nekateri njeni bližnji prijatelji. Skuhal sem jim eno dobro rižoto z bučkami in puranom, šlo pa je tudi nekaj piv.

Jutri najbrž pičim domov in jo bom vzel s sabo, da jo bova s sestro dostojno pokopala. Do pokopa pa počiva v škatli od mojega par mesecev starega HTC-ja, ki sem ga pred kratkim izgubil. V bistvu ga nisem izgubil, ker sm ga dal na avto in odpeljal, tako da teoretično vem kje je, ampak ga ni. Nekdo ga je sigurno našel in prodal :p.

Prihodnji teden v akvarij naselim Lin in Bob-a, drugo generacijo. Prej ga moram še ščistit in porihtat. Spodaj imate še par slik dan pred tragičnim dogodkom.

V nedeljo smo uspešno transportirali Lin oz. Boba v Koper. Mi je ratalo vsekat direktno linijo brez postankov, je bila pa toliko bolj naporna pot iz Kopra v Kr.Goro. Edini postanek nazajgrede je bil v Lj, kjer se je sestra od nje poslovila. Zdaj jo bo pač hodila gledat v Koper.

Nisem se še odločil, kako bom poimenoval to prvo, a sestra pravi, da naj bi bila ta Lin. Glede na to, da je bila doma že za par ur obrnjena na hrbet, skratka navidezno, klinično, pijano in kakor se pač da bit mrtev, mrtva in da je komaj plavala, tukaj v novem akvariju plava kot zmešana. Tudi če gre kmalu po gobe, jo bo vsaj pobralo v dostojnem akvariju ;)

Takole je zgledalo njeno prvo srečanje z novim okoljem, kjer ji definitivno ne bo nič manjkalo :p

Drugo ribo bom šel najbrž kupit v kak petshop, ampak teoretično naj bi obstajala možnost, da se med seboj stepeta oz. da ena drugo poje. Nimam ravno časa, da bi reševal njune spore, ampak imam občutek, da se bosta ujele. Če ne bojo pač sankcije. Nič, moram it, delačezglavo..

p.s., ker kar nekaj ljudi kaže izredno zanimanje in jih skrbi za Lin in Boba, sta poleg peska iz Zakynthosa dobila še svojo kategorijo na blogu (na desni), kjer ju lahko spremlajte :p

V soboto mi je poziral Matija, z mamo Martino in očetom Matejem. Smo ga malo premetavali po trtah ;).

Noro ;). Sicer ga je precej motilo sonce, in je bilo treba pazit, ker je ob sončni svetlobi takoj zapiral oči, tako da niso prišle do takega izraza, kot bi lahko. Sicer bi lahko malo pogoljufal in jih popravil, ampak sem pustil tako kot je bilo slikano. In brez fleša seveda ;).

Jesenske. Lepe za popizdit ;)

Hej! Akvarij je zrihtan in čaka na ribe! Moram čimprej domov po Lin oz. Boba, ker je baje par dni nazaj nehala plavat in je par ur lebdela na hrbtu. Najbrž spet kak samomor v igri in jo moram urgentno transportirat v moj akvarij tu v Kopru.

Je kar velik, tako da bi lahko imel notri 3-4 ribe, ampak bom dal samo dve, prve sestrine zlate ribe, Lin in Boba. Tako da, če mi rata transport tiste doma v Koper, moram dobit samo še eno, če pa gre tista po gobe, bom posvojil ali pa kupil dve nove. Transport ribe bo zajebana zadeva, ker vedno ko se vračam od doma v Koper, zavijem nekam.. in potem zna trajat tudi kak dan ali dva, da pridem dol, kar teoretično pomeni, da bi se možnosti preživetja drastično zmanjšale. Moram en dan vsekat direktno linijo.

Glede akvarija sploh nebi zgubljal besed. Takega akvarija nima nobena riba na svetu. Sem jim nabavil razbit sod in dve umetne rastline (itak ne bojo pogruntale). Notri sem dal še dišavnik, ki je u pizdi in pušča, v njem sta moja dva sk8board obeska, ki nam jih je poslala neka punca iz Avstralije še za časa ko smo skejtal. Je videla našo spletno stran, za katero sem sicer nedavno pogruntal, da jo imam še online, in bila nenormalno navdušena.

OK, recimo, da ima še kaka riba dva obeska, školjko in dve umetne rastline, ampak nobena nima kamnov iz Zaliva tihotapcev (Navagio) in med temi 98 takih, ki so jih prav za njih podpisali eni manj drugi bolj vinjeni absolventi. Skratka, na absolventu sem v torbo nabasal 5 kil peska, ga zvlekel z otoka na ladjo, v apartma in zdaj je v Kopru. Hvala vsem za podpise.. so lepo spomin, čeprav se z nekaterimi najbrž ne bomo nikoli več videli.

Nič, zdaj imajo vse, rabim samo še tisto zadevico, ki jih avtomatsko hrani.., včasih se zgubim, pa me po tri dni ni domov, pa da nebi stradale.. sicer na škatli piše, da jih je treba futrat 3x na dan, ampak to so neke finte.. mi je rekel prodajalec, da je 1x na dan čisto ok.. nič, moram it ;) ta-ta.    

Tudi letos smo trgali pri Goranu! V bistvu letos nisem trgal, ker so, preden sem prišel, že vse potrgali, ampak sem nadoknadil s prešanjem.

Banda je mislila, da me ne bo, ker smo v petek ponoči prišli z absolventa z Zakynthosa, kjer je spanje itak prepovedano (sem in tja lahko kinkaš). Doma sem odspal par ur in zjutraj direkt v Prekmurje. Da nebi blo pizdarij na cesti, ker iz Kopra ni kratka, sem nekaj malega taktično odkinkal že prejšnji dan na ladji in na busu nazajgrede.

Skratka, uletel sem direkt med trte in bili so me veseli, vsaj zgledalo je tako :p. V bistvu je najbolj važno, da nisem zamudil vožnje s trakotrjem nazaj proti domu, ki je eden od bolj pestrih delov trgatve. Pred bajto smo se potem lotili stiskanja.. Več kot pol so potrgali in zmleli že prejšnji dan, tako da ni bilo dosti dela, ampak ker je treba sproti praznit lanske zaloge, se ponavadi malo zavleče.

Nič, potem sem se kar na enkrat znašel v kleti z Goranovim očetom (vsakoletna praksa), ki ga vsako leto vprašam 1000 vprašanj.., pa kako to, pa kako ono.. pa koliko žvepla, pa zakaj to, pa zakaj ono.. Skratka, Jože ponavadi stisne okoli 600l mošta. Zadeva ga zelo veseli, saj vina ne prodaja, sama škropiva in skrb za trte pa ga stanejo nekaj denarja. Vedno dela vse ročno, tudi vino iz stiskalnice v sode nese v posodah, čeprav bi lahko napeljal cev.

No.. in potem pride večerja.. ne bom komentiral Ireninega (Goranova mama) krompirja. Letos je naredila dodatno porcijo, ker ga ne morem nehat jest. Najboljši krompir na svetu, podoben tenstanemu ampak 10x boljši (Restani krunce). Po večerji se gre nazaj v klet, kjer se rešuje slovenske družbene probleme. Letos me je sicer že kmalu pobralo, ampak mi je bilo oproščeno.

V nedeljo gremo ponavadi pohajat po Prekmurju, po kosilu pa še malo pogledat v klet. Letos sem vozil, tako da sem se je izogibal, lani, ko nisem, so naja s Čirotom (četrta slika desni) komaj zvlekli ven.. ;) 

Evo me, danes spet nekj malega časa za pisat. In spet o poroki.. :) in btw. Za mano je akvarij za ribe, že pobarvan, tako da se zlije s sobo, zdaj čaka samo še na notranjo  dekoracijo in ribe!

Junija sem slikal še eno poroko. Borut (softič, še danes mi teži, da sem mu preveč računal :p ;) ) me je klical, da rabi fotografa, sem bil poročno darilo, ker mladoporočenca, Željko in Katja, najprej sploh nista imela namena met fotografa. Legende.

No, ampak tokrat ne bom objavljal slik s poroke, te bojo počakal na fotofobijo, pejdž z mojimi fotografskimi podvigi, ki ga obljubljam že dve leti, ampak sem vrgel gor Brankota.

Branko je nevestin stric in njena priča. V Kanadi ima firmo, ki se ukvarja s kovino in je  največji fan Elvisa! Ima dva cadillaca, enega doma v Kanadi, drugega tu. Tisti gor je bil celo Elvisov in ga je po njegovi smrti odkupil. Ta drugi, pa je stalno v Slo in ga vozi, ko je tukaj. Med poroko smo ga morali tankat s kanistra, ker je zmanjkalo bencina in ga ni bilo zadosti do naslednje pumpe. Žre čez 20l. Mislim.. smeha.. Branko je bil noro zgovoren in preprost, nenaduvan, in videt bi mogli njegove Elvis muwe!, zakon! S Softičem naja je celo povabil v Kanado, tako da upam, da res greva. Vsega se niti ne spomnim, ker je bila res naporna poroka.. medica tu, medica tam.. 

Ne vem, če je imel na sebi kako stvar, kjer ni pisalo Elvis, od kravate, srajce.., če sem ga prav razumel, je ogromno stvari iz Kanade prinesel tudi našemu goriškemu Elvisu, ki ste ga najbrž že kdaj vidli.., sicer pa je povedal, da je tam ta Elvis scena še precej živa. Imajo cela srečanja, kjer pride cel kup Elvis fanov s kadilaki..

Nič, to je to, slike so spodaj. Malo Elvisa, cadillaca, neveste, ženina in mene s Softičem in Maretom, se trudimo zgledat trezni ;)

Nekje sredi avgusta smo se z Markzom in Mrgwnom (Mrgon) odpravli v Villo Manin (Codroipo, Udine) na koncert Mejdnov. Hvala"bogu" smo se spravli na pot dosti zgodaj, ker itak ne bi bli mi, če ne bi zalutali.

V bistvu smo zavili prav (skoraj no, en izvoz prepozno) in smo se cel čas vozili bilzu Ville, ampak po nekih odfukanih vaseh, kjer ni bilo nobene žive duše - dobesedno. Tako, da se teoretično nismo izgubili, ampak samo nismo vedeli kje smo.

Kljub temu, da sem Markzu razlagal, naj ustavi in koga vpraša (čeprav ni bilo koga za vprašat), je on situacijo reševal s stricem Guglom oz. GoogleMapsi (pač programer). Ko je obupal in končno poslušal moj nasvet, naj vpraša v kafani, kjer vedno izveš vse, smo najdli iz prve.

Ko smo prišli do Ville, smo najprej ovekovečli ta zgodovinski trenutek, ko z zastavami stojimo kot trije srednješolski paglavci (tako sem se tudi počutil), ki so prišli na koncert Mejdnov. Najbolj prepričljiv je seveda Mrgwn, na sliki skrajno desno.

Na vhodu mi je policaj najprej zatežil za fotoaparat (ko me je varnostnik že spustil mimo), ampak ko smo ga pogledali s tistim nedolžnim pogledom, me je sicer spustil, a opozoril, da če me varnostniki vidijo slikat, mi bojo fotoaparat vzeli (je bil prevelik). Isto sekundo, ko smo prišli na prizorišče je v rokah fotoaparate oz. vsaj telefone držalo 78,6% ljudi, sicer manjše, tako, da je velikost očitno včasih pomembna.

Najprej smo eno spili, potem smo se šli gužvat. Koncert je bil ql, ampak po pravici povedano bi lahko bil boljši (Za svoja leta, sicer kapo dol. Dve uri je pel brez panike). Dvomim, da so bili tudi Maidni pretirano navdušeni nad Udinami. Najprej so pevcu ploskali vedno, ko je kaj povedal, tudi takrat ko je povedal karkoli, kar ni za ploskat. Naprimer, Hello Udine - Yeeeaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!, You all faking suck! - Yeaaaaaaaaaaaaaaa!! (tega dejansko ni rekel..) Zanimivo je bilo tudi, ko so jih klicali nazaj na oder. We want more je zamenjala melodija "Oleee ole ole oleee, Maideeen, Maideeen" (kocine mi grejo pokonci, zdaj ko to pišem). Ne posplošujem, daleč od tega, ampak tam kjer smo stali mi, je bilo tako.

Nič, potem smo spili še eno in k avtu. Tam sem si s polja sposodil nekaj koruze. Markz, ki sicer odlično kuha, je s prve rekel, da je že pretrda in da se jo ne bo dalo jest. Vseeno sem jo vzel in jo po njegovih napotkih najprej dobro skuhal in jo vrgel še v pekač.., pojedel sem polovico, drugo sem zmetal v smeti. Res je bila trda. Nič, on bo drugič vedel za kafano, jaz pa za koruzo.

Ne bom niti začel pisat, da smo nazajgrede zavili... 

Vsakič, ko pridem domov na Gorenjsko, pogledat če me še poznajo, se doma za par minut ustavim pri oknu v kuhinji in gledam ven.. in vedno me malo stisne in obrne spomine za 15 let nazaj.

Zraven okna imamo akvarij in notri plava zlata ribica. Ampak vedno, ko jo pogledam se mi dobesedno zasmili. Odkar je sestra v LJ, za ribice skrbi oče, kar je lepo razvidno tudi iz monotonosti akvarija na sliki št.1. Vedno gledam to ubogo ribo, ki "sliši" na ime Lin oz. Bob, kako plava v akvariju, ki leži na beli 1980-style idrijski čipki in je nasut s par fake vijoličnimi dragulji, al karkoli bi to lahko bilo. Plava levo in desno, sama.. ni mi jasno, kako se ji ne zmeša. Na sliki št. 2 je njena nesreča tudi jasno vidna.

Prej sem sestro povprašal, zakaj je riba sama, če se ji misli ta jebeno monotoni akvarij kaj posodobit in na kratko o zgodovini naših zlatih ribic. Čustvena zgodba moram rečt. Riba v akvariju je po vsej verjetnosti Lin - 2. generacija, ampak gremo iz začetka.

Vse se je začelo nekje 7. let nazaj, ko je sestra v 7. razredu OŠ dobila prvo ribo, Berto,  ki pa ni bila zlata. Berta je bila črna riba, in kmalu je dobila družbo, zlato ribico, ki pa ni imela imena. Imena pa ni dobila zato, ker je Berta prvo zlato ribico pojedla preden jo je sestra sploh lahko poimenovala. Na vprašanje "Kako pojedla?" sem dobil odgovor. "Nevem, zjutraj so bili samo se majhni koščki zlate ribice.." Kmalu po tragičnem dogodku umre tudi Berta.

Ker je sestra žalostna, ji oče kupi dve novi ribi, tokrat obe zlati. Eno poimenuje Bob, drugo Lin. Nekaj časa je bil pri bajti mir, nakar ena umre. Kmalu po smrti prve, začne druga skakat iz akvarija. Sestra jo 1x najde na tleh in jo vrne v akvarij. Drugič jo je našla v hladilniku, ki je ob pultu, na katerem stoji akvarij. Tokrat je bil skok usoden. Teoretično je možno, da bi skočila ven, ko je bil hladilnik odprt, a jaz v ta scenarij močno dvomim.

Če pa je vse res, potem je bil to definitivno skrbno načrtovan samomor, kar bi lahko dalo raziskovalcem zlatih ribic precej mislit. (To o trisekundem spominu itak ni res).

No, oče gre po nov par zlatih ribic, od katerih ena umre, druga pa veselo živi naprej. Zamenjali so ji akvarij, ker tisti okrogli baje niso ok. Nevem koji kurac sploh prodajajo zlate ribice v 2-litrskem akvariju. Oče ji redno menja vodo in jo redno hrani, le akvarij je malo monoton.

Skratka, danes mi je dopizdilo. Šel sem do reke namočit noge, pobral par kamnov, doma našel par školjk in Lin oz. Bobu pošmekal akvarij, kar je lepo vidno na sliki št.3. Da pa je očitno bolj zadovoljna kot prej, se lepo vidi na sliki št.4. :p (samo odprite veliko sliko, kjer se dejansko vidi, da se smeje :p )

Zdaj bom v Kopru poštimal en normalno velik akvarij, kupil še eno ribo in jo selim dol. Brez pardona.

Če ma kdo kak akvarij viška, naj piše ;) 

Prejšnji teden, vsaj zdi se mi, da prejšnji, sem slikal Patricijo za nov Torin (karate klub) plakat in letak. Ker bi moral Markz letak poštimat že lep čas nazaj in ker vsako leto zamudijo z reklamo, je bilo spet vse ekspres. Skoraj identično lanski sceni.

Poklicali so Patricijo za "pozirat" (je trenirala), mene za pofotkat, šli smo v telovadnico in poškljocali. Naslednji dan je Markz že poštimal letak, plakat se še dela, ga pedena ena oblikovalka. Ko bo narejen in bo visel kje po Kopru, ga poslikam in pokažem.

Neumesno. Pravkar je v stanovanje uletela Cvetka. Cvetka je čebela, ki pa je mal večja od ostalih čebel, tudi tistih, ki so že po defoltu večje kot običajne čebele. Ne vem kaj ji je, da je tako zaobljena, a moja prva asociacija je, da se najbrž futra s kako medico. Jaz take čebele še nisem videl.  Je bla pri meni že zjutraj, potem odšla in zdaj uletela nazaj. Najbrž so ji všeč moje, po monitorju zlimane, fake sončnice.

Prejšnji teden je uletel netopir, 15 min sem ga prosil, če gre ven in me ni jebal 2%. Se je ganjal okoli lampe na stropu.

Sploh pa, zadnjič me je prijela paranoja. Preden smo šli na šagro, je v stanovanje uletela čebela. In ni bla Cvetka. Skratka, med tem ko sem ji razlagal, če gre lahko ven je padla za polico in to ni OK za mojo domišljijo. Prva asociacija je bila, da se ga bom natreskal s kakim refoškovim likerjem in mi bo potem doma med spanjem šla to cuzat z jezika, nakar bom trznil in me bo tja pičla, kar pa baje ni OK. Skratka, potem sem jo našel, spravil v kozarec in nesel ven.

Kar me bolj skrbi, je to, da je Cvetka nehala brnet in zdaj ne vem, a je šla ven, al je kje tle po stanovanju. Baje, da v življenju med spanjem požremo par pajkov in podobnih reči. Srčno upam, da je cvetka šla na medico.

No, da nadaljujem. Fotke so slikane brez kakršnih koli luči in flešov. Ne maram umetne svetlobe! Pa predlagam da odprete velike, se lepše vidi (klik na to srednjo).

Prejšnjo soboto so v Portorožu odprli nov klub, Manasa. Ambient, ki so ga uredili v bivši Pergoli, mi je bil kar kul, lepo poštimano. Upam, da bo zaživel in ostal živ.

Med fotkanjem mi je ratalo na kratko podebatirat z lastnico, Ireno Lušičič, ki jo najbrž bolj poznate s slovenske modne scene. Če sem prav razumel, je zadevo odprla s fantom in ima kar nekaj idej in planov. Sam sicer redko zalutam v take lokale, ampak bom šel s firbca sigurno kaj pogledat.

Otvoritveni večer je bil v znamenju Jägermeistra, tako da je bilo treba pofotkat znamko in pa seveda folk, predvsem znan folk. No, tu se je zadeva zakomplicirala, ker sem slab poznavalec slovenske "vip" scene.., predvsem kar se tiče obrazov s teh naših čvek revij.

No, tu mi je pomagala prijazna gospodična Meta, ki je štimala celotno zadevo. Malo čudno se je slišalo, vsaj meni, ampak to danes tako je, zgledalo pa je nekako takole: "To je ta in ta" - OK :) - "To je bivsi fant od..ne-spomnim-se-imena", - OK ;) - blage, kdo je ta, katere imena se ne spomnim, kaj šele, kere fante je mela. Ampak smo poštimali, da je blo ok.

Po fotkanju sem pičil še do Izole na Ribiški praznik. Sicer sem bil pozen, koncertov je bilo konec, sem pa vseeno zmazal porcijo kalamarov in porcijo sardelic ;)_

Skratka, če bi gledali obraze z otvoritve, jih imate na 24ur oz. Žurnal24, jaz pa spodaj pripopam par mojih za dušo, pa seveda Jägru malo reklame ;)

Heeeeeeeeeeeeeeeeeej! ;) Danes sem med vožnjo tuhtal in prišel do zaključka, da ne bom več zapostavljal bloga in svojih zvestih bralcev z mamo vret!

V bistvu imam na mizi cel spisek besed na teme, ki jih morm spisat. Med drugim o mački iz umaga, trdi koruzi, ribi v monotonem akvariju, netopirju, ki je priletel debatirat medtem, ko sem farbal pohištvo, študenskem delu oz. demonstracijah in šeenepar.

Demonstracije so šle sicer že mimo in tema ni več aktualna, ampak, glede na to, da sem imel v glavi že cel roman ga moram vsaj stisnit v stavek ali dva: Če študent zaradi takšnih ali drugačnih razlogov študira 15 let, je to njegova stvar, dokler ne zlorablja statusa. Da pa vi v 21. stoletju, ko lahko to sekuno prek neta iz Chine naročim tri pare bombažnih nogavic, niste sposobni vodit evidence, če je bil študent že vpisan na drugi Univerzi, oz. še huje v isti Univerzi na drugem faxu, potem pa nevem kaj je tle čudnega?, sej pravim, je za predebatirat, ampak škoda časa.

Skratka, v Dutovljah imam že cel mesec razstavo, in to prvo tako večjo. Nekateri so sicer malo jezni name, ker sem kar tiho in nič ne povem, a tako to je pri meni. Povem zdaj:p

Če boste tavali po Krasu, se lahko ustavite v Dutovljah in si v Bunčetovi domačiji (v centru ob glavni cesti) pogledate moje umetnine z lanskih Kraških iger oz. 39. Praznika Terana in Pršuta. Še kak mesec bojo sigurno gor.

Eko, par sem jih napopal sem, druge so v Dutovljah :p

V soboto sem šel slikat Danjelo in Markota. Na poroko sem komaj čakal že cel teden, ker sem točno vedel, da ne bo tipično zrežirana poroka, predvsem pa, da ne bo dolgčas.

Ne maram zrežirano nastavljenih slik, zato tudi ne maram tipičnih porok. Sicer jih nisem slikal veliko, ponavadi le prijateljem in lani me je Denis parkrat vzel s sabo kot asistenta, ampak to kar je bilo v soboto. oz nedeljo, to bi lahko delal vsak dan celo življenje ;)

V soboto na poroki sem se moral sicer malo prilagajat, ker je bil tam tudi snemalec, ki je vse scene režiral, drugače pri njem najbrž niti ne gre. Če je on rabil polkna zaprta, sem jih jaz rabil odprta.., nekje smo prišli skupaj, nekatere kadre smo pa pač delali 2x, malo zanj, malo zame..

In ker v soboto nismo poslikali vsega, kar smo želeli in ker se nam ob 7h zjutraj še ni spalo in ker se itak ni vedelo kdo je bolj nor, nevesta, ženin ali jaz, smo se spravili v nedeljo zjutraj okoli še malo pofotkat.. v oblekah seveda.. In končno sem prišel na svoj račun.

Malo med sončnice, malo na cesto, pa na hamburger.., sem mel še par idej, da bi šli s pištolami ropat banko, to bi ble hude slike, ampak je bila nedelja in malo se nam je mudilo.

Hamburgerje smo hoteli plačat z rožami na avtu, pa ni šlo, potem smo jim ponudli gume z avta, za vsak hamburger eno, pa tudi ni šlo.. :) No potem smo našli eno res zakon pšenično polje in sta se šla malo lovit.. potem nas je ujel prijazen lastnik polja, pa sem ga prosil naj jih gre spodit, ker na polju nimata kaj delat.. in je šel, maaa, vse me je bolelo od smeha.

Vmes je bilo še par pizdarij, ampak vsega itak ne smem povedat :). Priznam pa, da se čisto vsega tudi ne spomnim najboljše ;) Danijeli in Markotu hvala za najbolj noro poroko. Upam da bo bolj nora samo še moja, če bo kdaj. Tam se vam definitivno ne bo treba sekirat in obremenjevat, če bo kdo v kavbojkah, kdo kje stoji, kam se mora kdo vsest, kaj je najprej, kaj je pol in upam da se bo vmes uscaloooooooooo kot iz škafa! ;)

Tole je pa še ena fotka od nedelje zjutraj prek twitterja http://twitpic.com/26edag ;)

Čez vikend oz. soboto in nedeljo sem šel pogledat na Pivo in cvetje. Ponavadi smo sicer prišli že v četrtek, letos pa žal ni zneslo.

Ti naši prihodi v četrtek so se takoalitako vedno končali isto. Tja smo prišli malo pred temo, parkirali in počakali, da pade magično vprašanje. "Postavimo zdaj šotore, pa gremo potem na pivo.., al gremo najprej na pivo in potem pridemo nazaj postavit šotore?" No, vedno se je šlo najprej na pivo in potem je bila nedelja, čeprav mislim, da je enkrat ratalo postavit v petek popoldan ;)

Drugače pa nič presenetljivo novega, šank z nefiltriranim je tam kjer vedno, na bankomatih gužva, edino tisti indijanci, ki prodajajo zapestnice z imeni so imeli letos na štantu drugo melodijo (Ponavadi je tista, taaa na--na nananaaaaaaaaaa, tnx hepu za link :p). OK, pa Šankrocki niso igrali, ker se je folk baje zbunil, da so vsako leto in glasbo so ugasnili ob 2h. Kot sem razumel, neka državna direktiva.., ki naj bi veljala povsod. Skratka, država se gre spet nek moderni turizem. No vseeno je bilo nekje ob 5h zjutraj kar polno.

Aja in na paradi so dali letos ene 2 voza lepih rožic z visokimi petami in kratkimi krili, tako, da smo voz še vedno gledali, ko je bil ta že 300m naprej na ovinku. In ne samo moški, ženske niso gledale nič manj :p

Skratka v soboto nas je odneslo, v nedeljo tudi, ampak bolj umirjeno. V bistvu sem se skoraj cel dan zabaval z Markom. Mark je star leto in pol in ljubi pivo. Na nefiltriranem ga je cuzal kot kak drugi cuza mleko. Najprej čez slamico, potem pa je enostavno namakal kar roko. In bognedaj da si mu pivo vzel. Cela pizdarija, kot če bi otroku vzel dudo x 10.

Po nefiltriranem smo ga peljali še na sladoled in v "luna"park. V lunaparku so meli letos en nov vrtiljak, tak, malo bolj zajeban. Tako da smo šli ene tri runde, se drli in smejali. Bruhal ni nihče, čeprav glede na višino in hitrost bi ob pravem kotu s prebavljenimi čevapi zalil vse ostale na vrtiljaku in skoraj 40m ceste, vse tja do križišča pred mostom.

Vrtiljak se mi je zdel kar varen, ker predlani sva šla z Goranom - tajkunom na tistega standardnega z verigami. Vsedla sva se en za drugim (da se lahko odrivaš, te tisti zadaj opali ven ko raketa) in čakala, da majster zažene.  No, majster je eno minuto nekaj čudno gledal, potem pobral dva mimoidoča in ju prosil, da se vsedeta na vrtiljak, in to brezplačno.. nekaj je mrmral, vse kar sem ujel je bilo "za protiutež..", isto sekundo me je prijelo srat, nabilo mi je pulz in imel sem pomisleke, da bi še dol, ampak je majster že zalaufal.. Gorči za mano je bil to rudno nekam tiho.

Spodej mate slike Marka, druge vržem na fotofobijo, ko jo nardim. Klik na to večjo in s tipkovnico levo desno :)

Ejjjj ;)

Včeraj se je zaprl Speed. Čeprav me v Speedu ni več od novembra, in sem se kar konkretno distanciral, so bili občutki še vedno čudni, ampak definitivno ne tako emocionalni, kot ko smo zaprli pravega. Tistega prvega, na Bonifiki.. v bistvu ga takrat nismo zaprli, ampak preselili, ker smo pač leteli ven, a o tem drugič.

Speed je moja nora šola, velik del življenja in kup spominov, poznanstev in pizdarij. Čeprav sta mi starša, ki se v gostinjstvu drkata že celo življenje in delata cele dneve, vedno govorila, da stran od tega, leta 2004 padem v vodo. Zblojen, brez pojma o čemerkoli. Nisem vedel kako naročit robo ;). Hvala mojim prvim natakarjem in picopekom za štart :* (Vanesa, Tamara, Mojca-mh, Edi, Sandi, Andrej).

Potem je steklo in kmalu se srečaš z vsemi pizdarijami, ki jih kot gost, ko prideš na pivo ne vidiš. Kdaj ti česazmanjka, kdaj kdo ne pride delat, crkne hladilnik, crkne elektrika, zamašeni odtoki, Zabasani polomljeni WC-ji, zmanjka drobiža, položnice, položnice, položnice in še 1x, položnice, (ja tudi SAZAS :*), inšpekcije, zataženi pofukano jebeno tečno arogantno prepotentni gosti, tudi tisti ja. "Zakaj je tisti študent dobil pred mano?, - je naročil prej, gospod - A ti veš kdo sem jaz?" - (sampri sebi) goni se u 3pm!!!, teži ta, teži uni., okeeeeej, sej je veliko lepih stvari ;)

Šlaje tona živcev, neprespanih noči (ok, tu niso krive samo službene obveznosti, včasih je bilo treba tudi kaj spit :p), skratka precej naporno, še posebej če nisi "zajeban" šef, kar definitivno ne znam bit, zato to ni zame, sploh pa si preveč stvari ženem k srcu. In ja, nikoli nism maral besede šef.

Zakaj se je Speed zaprl? :) o tem kdaj drugič..

Dragi gostje in živi inventar, hvala za vse nepozabne trenutke! Tisti, ki ste pokradli vilince, nože, šalice, kozarce, pladnje, kečape, slike, ja tudi ti, ki si nam spizdil ščetko za wc, spravite te stvari za spomin (tu odpadete tisti, ki ste spizdili samo kečap, butli :p ). Hvala vsem gostom, da smo imeli v petih letih norih žurk samo en pretep in par manjših incidentov, ampak večinoma je šlo za žensko-moške oz. partnerske konflikte.

Drage punce, odvadite se metat vložke in druge masovne stvari v WC, vsake 2 meseca so nam prišli pumpat cevi. In samo 2x v zgodovini Speeda je bil zamašen moški WC.

Joj, še tolko bi napisal, pa se mi mudi gledat rože in spit pivo, lani nisem šel ;).

Okej, še to. Dragi moja banda oz. Speed Staff. Hvala za vse! Lepo je bilo z vami, pojedli ste mi tono živcev, vem pa, da sem jih jaz vam tri. Oproščam vsa zamujanja, in vse zažgane pice ;). Pogrešam, ponedeljke in torke, in seveda Speed srede. Verjamem, da nas pogreša tudi marsikateri študent in drugi naši gostje. Vedno mi kdo reče kako noro je bilo. Ampak najbolj noro je bilo ko smo na koncu žurov zaklenili vrata in začeli pospravljat, prat kozarce, brisat pulte, ko smo navili muziko do konca in počakali sončni vzhod oz. čistilko, včasih prvo smeno ;)

Vse kar je ostalo so spomini in slike, ki pa jih ni malo in jih pozimi začnem metat na net, vse od 2004 naprej.

Spodaj je pa par starih, predvsem SpeedStaffa in živega inventarja z Željotom na čelu.

evome :).

En mesec brez objave, mislim.., čeprav materijala imam 3 tone in četrt, ampak nimam časa dat gor. Bolj kot gledam "to do" listek, bolj se mi meša.., ampak danes je todo na čakanju in se posvečam blogu, vsaj za pol ure :)

Skratka na Tabujih je blo zakon. Preživeli smo piknik in Tičev rojstni dan. Nekatere so  po gorici iskali z rešilcem, drugi so spali v bagru na gradbišču, nadaljeval ne bom, ker me od smeha v teh treh dneh boli že vse kar te lahko boli.

Zdej pa morm it... :) slike - klik na eno, pa s tipkovnico levodesno ;)

Ta arbitražna scena je res že dosadna. Včeraj sem se pobral do sosedov v Umag in dal vse štiri od sebe, direktno na peseku pred morjem. Mir in tišina :)_  Okej, prej je bilo seveda treba it še po Žujo.

Ob popoldanskem počitku na pesku, ko smo idealne linije in kocke na trebuhih izpopolnjevali poleg piva še z pistacijami, smokiji, mandlji, lešniki in neko poceni plastično kopijo jafa keksov, mi je kar na enkrat mimo glave pripikiral galeb. Zoki po imenu.

Zoki, ki je očitno v dobri formi se je s polnim šusom zaletel v morje in ven potegnil sipo, mislim noro. In to ne majhno.. Zadevo je izpeljal na tako profesionalnem nivoju, da boga sipa v vodi sploh ni imela časa spustit črnilo, ampak ga je pljunila šele zunaj, kar na kamne. Kruto.

No, med slikanjem sem Zokiju očitno prišel preblizu, zato je sipo pustil na obrežju in spizdil. S Petkom sva jo vzela in mu jo nastavila na bližnji kamen, kar je ostalo od nje, no.

Očitno je bilo, da Zokiju ni ravno jasno, kaj s sipo nameravava, je pa s slik jasno razvidno, da nama je jebal vse po spisku. Kakorkoli, sipi se je spet začel približevati, na zajebano prefirgan način, varjanta »mene sploh ni, oz. ja samo gledam«, korak za korakom, jo prijel in spizdil stran. Predvidevam, da bo Zoki do konca tedna sral za popizdit.

V sredo so se na Kardeljevi ploščadi zakljućile 27. Majske igre. (uradno) neformalni zaključki so potekali še naslednji dan :)

Slik mam bolj malo. Mislim, mam jih čez 150, ampak je na 130-ih Tabujeva pevka, buuu, očitno mi je bla simpatična :p.

Dopoldan sem fotkal tudi "štrajk". Sicer bi nekaj napisal, pa nebom. Itak vsi pisarijo že 2 dni o tem in nastavljeno ali nenastavljeno (nima veze) sceno izrabljajo za vse drugo, razen za to o čemer je govora. To je komplexen problem, še bolj kompleksen je zato, ker smo v Sloveniji. Neviđeno, bi rekel Gorči. Evo sm že začel pisat, napišem drug teden na to temo eno življensko zgodbo. Grem zdj. Baje da je Crvena jabuka čez cesto za ovinkom levo. Joj, draga mama, za naslednji rojstni dan mi kupi 8 ur spanja, hvala hvala hvala :* :)

Aja, zakaj tak naslov. Zato, ker se ne ve točno kdo je metal granit na parlament, al so bili dijaki, divjaki, študentje, samozaposleni, upokojenci, brezposleni, zato je moj naslov teoretično gledano še najbolj pravilen. Pri nas si itak krščen za študenta če zgledaš starejši od 19 in mlajši od 40. Če se pa udeležuješ večernih dogodkov, te pa častijo z nazivom "faliran študent". Če doma ležiš, se praskaš po jajcih, vlečeš socialno in 3 dni delaš na črno si pa car. Noben ti ne teži, ležiš doma, malo prebiraš novičke, pljuvaš po folku z anonimnimi niki in kritiziraš vse kar ti pride v vidno polje.KAr se tiče študija. Dragi moji, študij je pri nas tako razvrednoten, da peče glava. S tem se raje mal ukvarjajte. Kar se pa tiče štipendij, dejte vsem štipendije in če v 5-ih letih ne nardis faxa, jo vrnes, pa bo volk sit in koza debela.

In še to, študentski funkcionarji ne kradejo denarja (ne posplošujte). Ljudje kradejo denar. Pa naj bo pek, kelner, funkcionar, direktor, inžinir za elektromagnetografske mikrovalovne celice (tega sem se spomnu, nevem če obstaja to). Če kdo krade naj krade, bmk. Sicer je pa vsak od nas kdaj že kaj kradel :p. Jest sem sosedu spizdil unega duhca k si ga dobil v legokockah, in se je svetil v temi. Ampak je on meni maznil tri avtomobilčke. In to še danes zanika. Tako da, ne samo da krade, še laže povrhu.

Aja, slike od štrajka sem vrgel v posebno galerijo. Tja pridete tako, da kliknete na link, ki bo napisan na koncu tega stavka. http://www.fobija.net/fotke/studentskedemonstracije2010

Če jim v Novokračinah v nedeljo slučajno rata dolgčas ;)

Nič texta danes, se mi ne da, res. grem pot kouter, čimprej, preden me odnese spet kam. Blo je super. Pivo je blo mrzlo. Dež je počakal do pol 3h ;)

Po napornem pešačenju na Rožnik pridemo do šanka in --- memory error. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -  - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -primi mal, morm scat.. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - kje je rado? - - - - - -  - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -fak - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -  - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - jap, tut jest moram ob 7h ustat - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - lahko bi še eno, ja- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -drobiž fantje, prosim! hvalaaaa - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -ejjj, kaooospiiiiiu, kajjjj? kaaaossppiuiuuu, kaaajj???? kaj bos pil?, aaaa, pivo.  - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - . Na poti dol sem zaostajal, zato sem se odločil sekat en ovinek in tekel po gozdu dol, naklon je bil prevelik, noge niso mogle dohajat brznine (a veste tisti filing, ko tečeš po bregu dol, svojih nog ne dohitevaš in dobre 2-3 sekunde se zavedaš da se boš razfukal ko budala) in se zložim na cesto, direkt pred ostale. Konkretno, komolc je krvav, usran sem od pete do glave. Najprej se smejejo 10 sekund, aaaa fak, ta je fuknjen, potem ugotovijo, da sem jaz. Usran čakam taxi. Taxist ustavi in me pogleda. V sekundi mu preberem misli. "Kaj mi je tega treba..". To je to. Rožnik 2010. Fotke spodaj. Klik na eno, s tipkama levo desno.

Včeraj zjutraj je še marsikdo cincal "it" ali "ne it" na 13. Škisovo tržnico, ki jo organizira Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS). Krivo je bilo seveda vreme, vendar cincarji, ki ste ostali doma, bi lahko vedeli da Tržnica ne more brez dežja in obratno in da tržnica ni tržnica, če nas malo ne namoči :p.

Vreme vsako leto naredi tako da je prav, malo posije sonce, malo porosi in ko je treba it domov se uščije, kot se je včeraj.. okoli 3h se mi zdi. Sploh pa ni lepšega kot plesat po dežju :p.

Moram pa priznat, da sem tudi sam cincal. Ampak v dilemi sem bil, kaj obut, ker je Ilirijo dobro namočilo. Da sem se ubadal z brezveznimi stvarmi sem ugotovil na vhodu, ko je mimo nas priskakljala najprej ena v balerinkah, čez 10 min pa še ena v visokih petkah, belih seveda.

Drugega ne bi komentiral. Edino prodajalcu kokic se opravičujem za karambol :). Ko smo prišli do kokic in sladkorne pene, so me kokice ki letijo iz tiste kvadratne škatle nenormalno prevzele (najbrž je krivo pivo) zato sem jih začel slikarit. Med tem ko sem sklonjen z glavo naprej ovekovečal kokice, mi je močan orkanski veter vzel ravnotežje in sem sesul celo mašinerijo z mize. Na srečo sta jo fanta ujela in kljub temu, da je vseh 10 ljudi, ki smo stali tam okoli videlo kolko je ura, se grem jaz vseeno delat francoza.. ne nisem bil jaz, res. Vmes sem spizdil še malo sladokorne pene.

Včeraj so se začele, če se ne motim, že sedemindvajsete Majske igre. Čeprav vam besedna zveza "Majske igre" možgane usmeri v predel, kjer skladiščite informacije o pitju, žuranju in podobnih traparijah, tradicionalnim ozkoglednim zategnjencem pa daje priložnost pametovat o leni, razvajeni in falirani študentariji, se za to zvezo skriva veliko več ;) <- vau, ker strokovni stavek, jestsm zajeban model ta-na-na-na.

Igre, ki jih organizira Študentski svet stanovalcev poleg zabave, nudijo pester športni in kulturni program, druženje, poznanstva in seveda tono socialnega kapitala od katerega imam sam do dandanes 10x več, kot če bi končal 5 faxov.

Skratka, otvoritev je uspela, pohvale Mare(jure)-tiču in njegovi ekipi. Sicer je na začetku folk bolj kapal, ampak ob 10h so bile na nebu samo še zvezde in do Bigfutmame se ga je kar nabralo. Spodaj sem prilimal še nekaj fotk. V bistvu nisem imel namena slikat, niti ni bilo časa, smo padli v debato, pa sej veste, naroči en, pa naroči drug, pa prideta še dva, pa pade še ena, pa druga.., kje če met človk čas slikat.., ampak ko je Bigfutmama začela žagat zimzelene in je masa začela skakat.. uf, to je pa pač treba slikat. Tako da sem jih šel par škljocnit..

Popite količine piva je treba s športom do torka spravit iz trebuha, potem pa na Rožnik. Majske igre se bodo zaključile 19. maja na Kardeljevi ploščadi. Prilagam program za orientacijo:

03. maj - Otvoritev Majskih iger 2010 (Rožna dolina)
11. maj - "Pohod" na rožnik (Jasa na Rožniku)
13. maj - Dan Mestnega loga (mestni log)
19. maj - Zaključek Majskih iger 2010 (Kardeljeva ploščad)

oz. če vas razganja, prilagam dopolnjen družabni program

03. maj - Otvoritev Majskih iger 2010 (Rožna dolina)
05. maj - Škisova tržnica (Ilirija)
08. maj - Cvičkarija (Novo mesto)
11. maj - "Pohod" na rožnik (Jasa na Rožniku)
13. maj - Dan Mestnega loga (mestni log)
19. maj - Zaključek Majskih iger 2010 (Kardeljeva ploščad)

Med 13. in 19. vidim neko praznino, vam bom nekaj poiskal, da ne padete iz ritma :p. Za gledat slike, si odprite eno veliko (kliknete najno) in se premikate levo desno s tipkama (za levo in desno seveda) na tipkovnici.

Po težkih pogajanjih v petek na osmici smo zjutraj pikirali v Belo krajino. Suljo je praznoval 25 let. Špricer in tisti pravi južni čevapi, folk, ki ga nisem videl celo večnost in belokranjske legende :)_

O placu sploh nebom zgubljal besed. Mir, narava, zraven Kolpa.. noro. Nisem nekaj fotkal, ker mi špricer, Killer, ki je objavljen spodaj, in turnir v basketu niso dali mira, tako da je fotič bolj ali manj počival.

No, 1x zvečer, ko sem po basketu "srkal" <- goutal hladen špricer, pogledam desno in vidim, da so fantje, sicer zagreti pristaši Splitskega Hajduka, po hitrem postopku vzpostavili vzdušje nogometne tekme. Nič jasno. Kake 10 sekund sem cincal med špricerjem in fotoaparatom, ampak so me dim in barve premamile :)

Zadnja slika je izven konteksta, vem ja. To je Zofka, no vsaj jaz sem ji dal tako ime, lahko da ima drugega, ampak dvomim, da je kdo tolko nor, da bi jo imenoval. V bistvu sem ji hotel v to njeno kariolo podturit sodček rdečega, in tako tihožitju dan nek smisel, ampak je bil sodček prevelik, oz. kariola premajhna, tako da je ostalo samo tihožitje. "Zofka s kariolo"

Star en mesec pa že prefrigan in dela pizdarije ;). Odnese copate, majice, račke in vse kar mu pride pod zobe. Slikan v Beli krajini na Suljotovem rojstnem dnevu.

Sory za to luknjo spet med objavami, ampak gužva gužva gužva ;). Že 2 meseca vsak teden kdo od prijateljev dobi otroka, pa rojstni dnevi, pa sem pa tja, pa kup dela, pa kaos. Pa še maj ni, maj je šele kaos. ;)

Evo za dans, pa naglas do fula ;)

Kategorija "osebno" je na blogu bolj prazna. Nerad pišem osebne stvari, se mi zdi, da je malce čudno.., pisat o sebi, kot da koga briga.

Pa vseeno. V naslovu je nekaj cvetk s katerimi me v članku na Primorska.info, ki govori o tem, da sem trenutni vd urednika, ki je zamenjal prejšnjega, pljuvajo moji osebni skriti oboževalci, ki pa žal o meni ne vejo dosti.

Čeprav zadeva zgleda kompleksna je v resnici čisto preprosta in je v bistvu tipična slovenska zgodba. Eni pri "koritu", kot se rado reče pri nas in drugi ki bi tja radi prišli oz. imajo zaradi pomankanja lastnih idej čas se ukvarjat s temi koritniki.

Sam težko komentiram korito, je pa splošno jasno, da ljudje z idejami, znanjem, trudom, vezami in iznajdljivostjo korita naredijo, drugi bi se pa radi tja samo prisesali, ker nimajo svojih idej, da bi si ustvarili svoja korita.
Druga zgodba pa je seveda, kaj se s koriti dogaja. To je odvisno od ljudi, ki so tam..ampak če so v igri ljudje je zgodba vedno ista, eni pošteni, drugi ne, eni delajo, drugi ne.., No pa v bistvu niti nima veze.

Skratka, zaradi takšnih in drugačnih razlogov lastniki portala, z enim se dobro poznava že od mojega prihoda v Koper, zamenjajo dosedanjega urednika. Z njim odidejo tudi vsi novinarji.. vse se je zgodilo precej hitro, zame v tej vlogi ne ravno prijetna situacija, sploh zato, ker je urednik delal dobro in spravil portal na nek nivo, sam pa izkušenj z urednikovanjem takega medija še nimam dosti. Ampak, ok, rad sem takole vržen v vodo, ni prvič in ni boljših izkušenj. Upam, da splavam.

Ker pa se vsi vpleteni v zgodbo poznamo, in je ta povezana še s študentsko organizacijo je zadeva toliko bolj zanimiva. Sam sem sicer že nekaj časa distanciran od te scene, se pa kot vidim ni dosti spremenilo.

Pa da ne nakladam brezveze. Ne motijo me gnjusni komentarji, so samo slika ljudi, ki jih pišejo. Ne moti me, da me mečejo v nek koš in komentirajo mojo osebnost na podlagi ljudi s katerimi delam. Moti me samo..

pa bom razložil osnovnošolsko.

Imamo skupino ljud A, pa jih poimenujmo kar koritniki, v teh krogih naj bi se nahajal tudi sam in pa skupino B, pa jih poimenujmo hmmm.. borci za pravičnost. Skupino B, tako kot vsako drugo skupino na tem planitu sestavljajo ljudje z različnimi lastnostmi in željami. Eni bi denar, drugim dišijo funkcije in nazivi, tretji so ovčke z napumpanimi glavami, spet četrti so poštenjaki in dobričine in tako naprej..

OK. Skupina B boljalimanj anonimno tolče, zaničuje pljuva in za hrbtom dela pizdarije skupini A.

Ampak pozor, ko pripadnik skupine B sreča pripadnika skupine A, ga pozdravi, se mu nasmehne, da roko in skorajda ne vpraša po mami, očetu, bakici... Še več. Ko skupina A organizira razne družabne dogodke, tja pridejo tudi pripadniki skupine B, pojejo malo pršutka, spijejo glaž vina in zapojejo kako domačo. Objeti seveda.
Pomemben podatek je seveda tudi ta, da so vsi prijatelji na fejsbuku in se znajdejo tudi na famoznih listah aka. My top best frends, Who follows my profile in podobna sranja.

Zgodba vam je sigurno poznana, je tipično slovenska? V bistvu je po vsej verjetnosti tipično človeška, izjema so najbrž indijanci, eskimi in tropske papige.

Skratka, dragi moji komentatorji. Naslednjič ko se srečamo, pa ne vem točno kdo je kaj komentiral, ampak bi prosil, da mi to pokažete tako, da gledate stran, me ne pozdravljate in preskočite formalna vprašanja, "kako si?" Če bo dosti jajc, mi lahko kaj poveste tudi v obraz. S takimi komentarji samo kažete, kako bedeno življenje imate in krepite rank nacionalne nevoščljivosti oz. foušarije bi rekli pri nas na gorenjskem. V zadnjem času je spet v porastu.

Če pa ima kdo od vas željo, da me spozna malo bolje sem pa vedno za pivo. Naučite se že 1x osnovnih življenskih pravil. Spoznaj človeka, ne ukvarjaj se z drugimi, najmanj 1 pivo na dan, ne pretiravajte s soljo in kanček spoštovanja do drugih. Tega vam definitivno manjka.

Aja, pa prosim brez komentarjev, že zdaj povem da bom brisal. Razlogi so najbrž jasni ne? Ne morem verjet, kak lep sonček zunaj, jaz pa zapravljam čas z idioti.

I have a masterplan! :D..

Včasih me kdo napizdi, da zamujam z objavami. Pa ta teden ni zneslo ;). Takih kritik sem sicer ful vesel, ker vidim, da kar pridno prebirate moje blodnje ;) vsaj po statistiki sodeč.

Se odolžim s fotofobijo, ki je že skoraj narejena. Tam bojo samo slike, obljubim, da ne bom nakladal ;)

V avli palače Armerija Univerze na Primorskem je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) predstavil CD s posnetki, ki so nastali v v 2008 in 09 in so združeni pod imenom »Mysterium«

Zboru lahko sledite na njihovem blogu: Kje so moje note?

V soboto sem za 3 ure mislisl, da sem v Dalmaciji. V šolskem centru so nastopile Dalmatinske klape, folklorna skupina Kumpanija in Trogirski Pavarotti Vinko Coce.

Fantje iz klap in Vinko zažgejo, ob komadih kot sta Vela Luka in Cesarice se naježiš in dlake ti grejo pokonci. Zakon.

Kumpanija pa je uprizorila nekaj njihovih tipičnih plesov. Kumpanije so v bistvu folklorne družine s Korčule, njihovi plesi so "Mafrina", "Četiri pasa", "Tanac", "Pritilica", "Šega-šega", najbolj znani pa so po tem, da uprizarjajo Moreško.

Moreška je dinamičen bojni ples, ki naj bi se izvajal samo še na Korčuli. V originalu naj bi zadeva prišla iz Španije in uprizarja Rekonkvisto, boj med muslimani in kristjani, ki je trajal skoraj 800 let, ko so krščanska kraljestva prevzela nazaj Iberski polotok iz muslimanskih rok.

No, na Korčuli pa kristjane zamenjajo turki, ples pa naj bi začeli uprizarjati v 16. stoletju kot spomin na obrambo pred alžirskim "piratom" Uluj Ali-jem. Skratka "tepejo" se rdeči (beli) proti črnim. Belemu kralju Osmanu je črni kralj Moro ukradel punco Bulo. Črni vojaki so na koncu obkoljeni in Bula je rešena.

Skratka, fantje so v slačilnici so na hitro malce razložili zadevo, virov je veliko vsak pa itak pove drugače. Tako, da načeloma je to to, če nisem kej konkretno zamešal. Problem je, da me zgodovina nenormalno zanima, še večji je pa ta, da sem zanjo preveč radoveden in pol vrtam in vrtam in pol nimaš druge, kot da vse pomešaš. Preveč je vsega, enkup stvari pa itak ni bilo tako kot je napisano :p

branje:
- Nekaj o Rekonkvisti
- Nekaj o Veli luki

Društvo Kaverljag in Medobčinsko društvo za slepe in slabovidne iz Kopra sta danes (včeraj) v KS Šmarje pri Kopru odprla razstavo reliefnih ilustracij študentov ALUO in MOME Dotakni se ptice in predstavila istoimensko knjigo o pticah Slovenske Istre, namenjene slepim in slabovidnim.

V Sloveniji je 8.000 slepih ali slabovidnih oseb, vsaka dvajseta živi v Obalno-kraški regiji. Da bi jim približali favno in floro Škocjanskega zatoka, so se poleti 2009 v projektu Favna in flora Slovenske Istre za slepe in slabovidne pod mentorstvom Aleša Sedmaka iz Društva Kaverljag združili slovenski biologi, ilustratorji, profesorji, študentje in strokovnjaki za vizualne komunikacije iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane in Moholy-Nagy Univesity for Art and Design iz Budimpešte. Pri projektu sta sodelovali tudi Medobčinsko društvo za slepe in slabovidne in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Knjigo Dotakni se ptice se bo uporabljalo kot didakticni pripomocek za poučevanje mladih slepih in slabovidnih, ilustracije pa bodo tistim, ki vidijo, približale svet tistih, ki ne vidijo.

V bistvu sem šel domov, ker sta mojedva rabla pomoč v šanku. Ampak v soboto nekako pristanem v Planici. Nisem bil gor že nekaj let. Nič novga bom reku :p ;). Še vedno je veselo, veselo, veselo.. ;)

V petek smo zaglavli do pol 6h, ob 8h gor, ob 5h pa pomagat v šank. Ni bil plan, ampak sej nikoli ni. Se nardi. Po tolkih letih bi lahko že vedu. Zajebano je delat. Pa ne zato, ker so vsi nabiti. Zato, ker se najde vedno kak presrano samovšečno aroganten patron, ki se res ne zna obnašat.

Drugače pa hvala Perotu za turo! :) Malo je manjkalo pa bi ostali za mizo ;) hik. ;)

So mi bli pa res všeč VIP šotor. Ponavadi so polni wannabe zvezd, ki imajo itak preveč dela s tem da gledajo kdo jih gleda in probajo bit čibolj QL, lutk, ki pametujejo o krizi, socialnem kapitalu, brezposlenosti in golfu ter škrtih kapitalistov, ki so tam samo zato, ker je zastonj za jest. Pa ne posplošujem. So izjeme, v bistvu je v življenju tako, da tisti, ki misliš da so v bistvu niso in tisti, ki ne delujejo so extremni. No, v Planici je pa res sproščeno. ;)

Aja, hvala za prebranac, klobase, sir in jabolčni šthrudl! :* :) pa pivo, da ne pozabim pivo!, pa cviček, pa limonce in šnops! :)

Part 2. kasneje. lačen, lačen, lačen.. ;)

V sredo je bila na Fakulteti za management debata na to temo. Skratka, rožnati časi še ne prihajajo tako kmalu.

Bi napisal še svoje mnenje o krizi, pa dans nimam časa, sončk je ;), sicer pa koga to sploh zanima :p ;)

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), je v okviru Tedna Univerze na Primorskem organiziral tradicionalni koncert  naslovom »Mladi pojejo 2010«.

Poleg APZ-ja so nastopili še Goldinar in Kraški slavček.

Tako kot lanskim, sem tudi letošnjim pobral barve, slikano vse brez flasha (čeprav je svetloba za se zjokat, so bili predobri, da bi jih slepil z bliskavico :p)

Dobimo se na koprski tržnici. Pod uro danes ob 21h! ok? ;)

Pozimi, poleti, jeseni, spomladi. Vedno lepe ;)

V četrtek sem zalutal v Cankarjev dom na koncert orkestra slovenske filharmonije. Vem ja, marsikdo je zdj to prebral 2x.

In to s frendom. Mogoče je zgledal dost gejevsko, nevem. Najprej sem mislil, da grem tja prvič in zadnjič, ampak je blo fenomenalno, in grem še! ;). Mislim, da so odšpilal 3 zadeve, najbolj pa je v uho sedel koncert za klavir in orkester št. 3 Sergeja Rahmaninova (Rach 3). Komad je tudi v filmu Shine, ki si ga morte pogledat ;).

Dirigent je bil Emmanuel Villaume, solist Andrew van Oeyen na klavirju.

Slik žal nimam, je bilo prepovedano slikat :), mislim, prej bi se moral zmenit, tako da mam samo tole, pred koncertom :)

Najprej se totalno razvrednoti fotografijo, zdaj še spletne strani. Zdaj boste že za 20 € limal skupej spletne strani alkaj?

Sej konec koncev ni neumno. Kupiš templejt za 10€ vržeš v Joomlo in prodaš za 100€, ane? Enim rata prodat za 2000 €. Kapo dol. Boga stranka pa ne ve, da jo v iskalnikih po njenih osnovnih keywordsih najdeš na deseti strani..

Dragi profesionalni izdelovalci spletnih strani (ne bom objavljal linkov), ki nudite profesionalne storitve in imate na tem področju desetletne izkušnje. En nasvet.

Joomle sicer ne poznam, ampak prebrskajte malo nastavitve in.

meta name="description" content="Joomla! - the dynamic portal engine and content management system" zamenjajte z meta name="description" content="Profesionalno profesionalna izdelava spletnih strani

in

meta name="keywords" content="joomla, Joomla, dynamic portal, content management, CMS, digital publishing, open source, GPL, security, community" zamenjajte z meta name="keywords" content="profesionalno, profesionalci, ultraprofesionalno"

Potem pa stran vpisujte v iskalnike.

a ja mala vjeverica. eci peci pec.

in another way, from another point of view ;)

Slan od glave do pete. Sicer pa fenomenalno bit tam, žal k slikam ne morem zmontirat zvoka burje in treskanje valov :) ampak za predstavo bo :p

Povečate s klikom na sliko, premikate s tipkama levo desno :p

Stand By Me | Playing For Change | Song Around The World from Concord Music Group on Vimeo.

Nikoli ne kompliciram, las v pici?, jebeš.., mrzel krompir?, prslan?, premalo mesa?, juice pod 2dcl črtico?, nova stvar crkne po 1 tednu?. Ma boli me kurac. Čeprav včasih res dobiš občutek, da te vsi nategujejo, in dejansko v 70% primerih te. Zato dobro da obstajajo ljudje, ki težijo za vsak kurac, včasih po krivem, ampak jebatga. Meni se res ne da, vem pa za drugič.

Ampak, a lahko že 1x dobim en jebeno normalen kakav? :D. Grem zadnjič z Goranom na kakav, naročim, mi prinese, grem na WC, pridem nazaj, da bom spil kakav, kakava ni?. Sem mislil da ga je spil on. Pena se je vsedla, 0,03 mleka v šalci pa se je zmešalo s kakavom, da sm mislu da bom dobu sladkorno.

Zadnjič isto v Novem mestu pri Radotu. Kakav s peno lep za popizdit, ampak da prideš do mleka, moraš nagnit, kot nagneš pivo ko si že fajn nadelan. Da spodnji del gleda v strop in mižiš in nagibaš, čeprav piva več ni. In zadnjič spet, in predzadnjič spet..

Pa a šparate, al koji kurac?, rajši nalijte vodo v mleko pa dejte poln kozarec, kot da turite čokoladno peno. Kje lahko sploh spijem en normalen kakav?

Sory za kletvice, vem da ste nekateri alergični, ampak beseda je beseda, isto kot škarje al buldožer, zvezek, konj, repa, sol, pidžama. Pa še lažje je razumet, kaj hočem povedat, čeprav mi gre na smeh, nisem jezen.

Za 2 eura dobim u štacuni 1 kilo kakava, u gostilni pa čokoladno peno. Na palčko jo začnite zavijat, kot uni na Pivo in cvetje, ampak ja sej vem, u oštariji plačam še postrežbo, štrom, najemnino in jebeni SAZAS in ker država pobere še davk, zmanjka za mleko.

Jap, v bistvu je kriva država, mislim vlada, pa mlekarji, ker ne dajo mleka bolj poceni. Ma ne,  najbrž so trgovci, ki nabijajo marže? Mogoče pa je kriv palček smuk, ker je zaradi jebene megle faliu jezero in se zdrmal na tla.

Nč, bom pil doma, pa še reklamo za eurokrem nardim!

Res lep dan za pohajat, potepat, pofotkat ;).

Mogoče se bo slišalo čudno, ampak po novomeškem pokopališču se je res zakon sprehajat. Predvsem zato, ker je drugačno od ostalih.

Če boste kdaj blizu, se vam splača tja poslušat tišino. Sploh če je temačen zimski dan in se že malo temni.

Tnx sharky za link. Na to ne mores naredit parodije ;), razen ce ni parodija, ampak dvomim ;)

Redko gledam TV, ampak danes so nanesle okoliščine. Pa vidim, da se ni nič spremenilo, samo neko wannabe sranje, most talented and beautiful girl in the world in razne podobne bedarije, kjer kažejo neke zafnane barbike. Resno sranje.

To se pač gleda in posledično prodaja ampak to otroku dejansko zjebe definicijo lepega in normalnega. In se najbrž že v zgodnji pubrteti začne žret zaradi jošk, riti, nosu, mozoljev..

Kakorkoli. Sem se spomnil Evolution spota, ki ga je v sklopu kampanije Dove campaign for real beauty, ki je štartala 2004, vrgel ven Unilever (Poleg različnih znamk za osebno higieno, je največji proizvajalec sladoleda na svetu. Vsi poznamo Magnum :p) za promocijo sklada Dove Self-Esteem Fund, štartanega 2006 s katerim naj bi spremenili zahodni koncept lepote in mlade punce naučili, da lepoto gledajo širše, ter jim predvsem vbili samozavest in jih naučili, da naj se spoštujejo take kakršne so.

Ne bo lahka, glede na to kaj se rola po TV, ampak tam se to rola, ker to nosi keš, in TV rabi keš, ljudje pa službe, država davke in smo spet na začetku :)

Poleg Evolution, ki je najbolj poznan, sta spodaj še Onslaught in Amy.

Onslaught

Amy

Evolution

Uporabniki Firefoxa so za lisičkin peti rojstni dan poškljocali nekaj lepih fotk. Med njimi tudi osvetlitev lisičke na rimskem koloseju.

No mene je bolj fasciniral filmček, ki prikazuje ozadje nastajanja teh fotk. Fantje pri Nois3labu so s projektorjem osvetlili Rim. Zakon. Poceni in res huda reklama ;)




Tole pa TAC-ov spot, kampanija 2009 za trezno vožnjo.

Začuda sem opazil, da IRCfobije ni online. Sicer sem to opazil že 2x, ampak to je tista fora: sej bom, sej bom.

No zdj je spet online, ampak brez baze. Pred pol leta sem menjal strežnik in zmeda kakršna znam bit kak dan, prekopiram samo www fajle brez baze. No, v neusojeni bazi so bile samo novice, te pa itak 3 leta stare, tako da v končni fazi niti nima veze. Važno je, da je online, sicer bolj v izobraževalno arhivske namene, ampak tudi to v končni fazi nima veze.

Obenem se lahko (seveda tudi na Markzov račun) "pohvalim" na updejte na blogu. Poste se da sharat na Twitter in Fejsbuk, komentarji so od prej, sem pa za vse pošmekal ikone, sicer so pobrane z neta, kar zelo nerad delam, ampak ko bo čas narišem svoje. Poleg tega se je prej težko dostopalo do starejših postov. Sedaj so sortirani po letih in mesecih, zadnje naslove pa se da premikat v preteklost s sexy oštevilčenjem. Celo kontakt dela, sploh nemorem verjet.

Ko šus.., pa še link to IRCfobije, ki je sicer že v prvem stavku, ampak, jebeš..