Danes žalujem!

Ja, po dolgem času en žalosten naslov na mojem blogu, če ne upoštevam zapisov s tagi država, davki, Sazas in podobno, ti so še večja žalost.

Včeraj, 28.oktobra, je moja ribica Lin oz. Bob šla po gobe. V bistvu je bilo samo še vprašanje časa, saj je parktat za nekaj ur omedlela že doma v Krgori. Bila je precej zdelana, trebušni pas je imela črn, črne lise je dobila tudi po glavi, rep je bil v precej slabem stanju, tako da ni bila precej živahna, včeraj pa ni več niti jedla.

Vseeno ji je uspelo iz Gorenjske prit na Obalo in zadnje dni preživet v res dostojnem akvariju. Videla je Ljubljano, se peljala v avtu, plavala med peskom iz zaliva Tihotapcev in spoznala nekaj drugih obrazov, ker doma je gledala samo očeta in mamo.

Sestra, ki je dvema ribama dala tudi ime (ena je umrla že doma na Gorenjskem), še ne ve za to tragično novico, saj je nisem upal poklicat in ji pokvarit dneva, tako da ji bom teroretično s tem zapisom malce pokvaril vikend :p.

Včeraj sem ob tej priložnosti že organiziral sedmino, tako da so se od nje prišli poslovit nekateri njeni bližnji prijatelji. Skuhal sem jim eno dobro rižoto z bučkami in puranom, šlo pa je tudi nekaj piv.

Jutri najbrž pičim domov in jo bom vzel s sabo, da jo bova s sestro dostojno pokopala. Do pokopa pa počiva v škatli od mojega par mesecev starega HTC-ja, ki sem ga pred kratkim izgubil. V bistvu ga nisem izgubil, ker sm ga dal na avto in odpeljal, tako da teoretično vem kje je, ampak ga ni. Nekdo ga je sigurno našel in prodal :p.

Prihodnji teden v akvarij naselim Lin in Bob-a, drugo generacijo. Prej ga moram še ščistit in porihtat. Spodaj imate še par slik dan pred tragičnim dogodkom.

V nedeljo smo uspešno transportirali Lin oz. Boba v Koper. Mi je ratalo vsekat direktno linijo brez postankov, je bila pa toliko bolj naporna pot iz Kopra v Kr.Goro. Edini postanek nazajgrede je bil v Lj, kjer se je sestra od nje poslovila. Zdaj jo bo pač hodila gledat v Koper.

Nisem se še odločil, kako bom poimenoval to prvo, a sestra pravi, da naj bi bila ta Lin. Glede na to, da je bila doma že za par ur obrnjena na hrbet, skratka navidezno, klinično, pijano in kakor se pač da bit mrtev, mrtva in da je komaj plavala, tukaj v novem akvariju plava kot zmešana. Tudi če gre kmalu po gobe, jo bo vsaj pobralo v dostojnem akvariju ;)

Takole je zgledalo njeno prvo srečanje z novim okoljem, kjer ji definitivno ne bo nič manjkalo :p

V soboto mi je poziral Matija, z mamo Martino in očetom Matejem. Smo ga malo premetavali po trtah ;).

Noro ;). Sicer ga je precej motilo sonce, in je bilo treba pazit, ker je ob sončni svetlobi takoj zapiral oči, tako da niso prišle do takega izraza, kot bi lahko. Sicer bi lahko malo pogoljufal in jih popravil, ampak sem pustil tako kot je bilo slikano. In brez fleša seveda ;).

Hej! Akvarij je zrihtan in čaka na ribe! Moram čimprej domov po Lin oz. Boba, ker je baje par dni nazaj nehala plavat in je par ur lebdela na hrbtu. Najbrž spet kak samomor v igri in jo moram urgentno transportirat v moj akvarij tu v Kopru.

Je kar velik, tako da bi lahko imel notri 3-4 ribe, ampak bom dal samo dve, prve sestrine zlate ribe, Lin in Boba. Tako da, če mi rata transport tiste doma v Koper, moram dobit samo še eno, če pa gre tista po gobe, bom posvojil ali pa kupil dve nove. Transport ribe bo zajebana zadeva, ker vedno ko se vračam od doma v Koper, zavijem nekam.. in potem zna trajat tudi kak dan ali dva, da pridem dol, kar teoretično pomeni, da bi se možnosti preživetja drastično zmanjšale. Moram en dan vsekat direktno linijo.

Glede akvarija sploh nebi zgubljal besed. Takega akvarija nima nobena riba na svetu. Sem jim nabavil razbit sod in dve umetne rastline (itak ne bojo pogruntale). Notri sem dal še dišavnik, ki je u pizdi in pušča, v njem sta moja dva sk8board obeska, ki nam jih je poslala neka punca iz Avstralije še za časa ko smo skejtal. Je videla našo spletno stran, za katero sem sicer nedavno pogruntal, da jo imam še online, in bila nenormalno navdušena.

OK, recimo, da ima še kaka riba dva obeska, školjko in dve umetne rastline, ampak nobena nima kamnov iz Zaliva tihotapcev (Navagio) in med temi 98 takih, ki so jih prav za njih podpisali eni manj drugi bolj vinjeni absolventi. Skratka, na absolventu sem v torbo nabasal 5 kil peska, ga zvlekel z otoka na ladjo, v apartma in zdaj je v Kopru. Hvala vsem za podpise.. so lepo spomin, čeprav se z nekaterimi najbrž ne bomo nikoli več videli.

Nič, zdaj imajo vse, rabim samo še tisto zadevico, ki jih avtomatsko hrani.., včasih se zgubim, pa me po tri dni ni domov, pa da nebi stradale.. sicer na škatli piše, da jih je treba futrat 3x na dan, ampak to so neke finte.. mi je rekel prodajalec, da je 1x na dan čisto ok.. nič, moram it ;) ta-ta.    

Tudi letos smo trgali pri Goranu! V bistvu letos nisem trgal, ker so, preden sem prišel, že vse potrgali, ampak sem nadoknadil s prešanjem.

Banda je mislila, da me ne bo, ker smo v petek ponoči prišli z absolventa z Zakynthosa, kjer je spanje itak prepovedano (sem in tja lahko kinkaš). Doma sem odspal par ur in zjutraj direkt v Prekmurje. Da nebi blo pizdarij na cesti, ker iz Kopra ni kratka, sem nekaj malega taktično odkinkal že prejšnji dan na ladji in na busu nazajgrede.

Skratka, uletel sem direkt med trte in bili so me veseli, vsaj zgledalo je tako :p. V bistvu je najbolj važno, da nisem zamudil vožnje s trakotrjem nazaj proti domu, ki je eden od bolj pestrih delov trgatve. Pred bajto smo se potem lotili stiskanja.. Več kot pol so potrgali in zmleli že prejšnji dan, tako da ni bilo dosti dela, ampak ker je treba sproti praznit lanske zaloge, se ponavadi malo zavleče.

Nič, potem sem se kar na enkrat znašel v kleti z Goranovim očetom (vsakoletna praksa), ki ga vsako leto vprašam 1000 vprašanj.., pa kako to, pa kako ono.. pa koliko žvepla, pa zakaj to, pa zakaj ono.. Skratka, Jože ponavadi stisne okoli 600l mošta. Zadeva ga zelo veseli, saj vina ne prodaja, sama škropiva in skrb za trte pa ga stanejo nekaj denarja. Vedno dela vse ročno, tudi vino iz stiskalnice v sode nese v posodah, čeprav bi lahko napeljal cev.

No.. in potem pride večerja.. ne bom komentiral Ireninega (Goranova mama) krompirja. Letos je naredila dodatno porcijo, ker ga ne morem nehat jest. Najboljši krompir na svetu, podoben tenstanemu ampak 10x boljši (Restani krunce). Po večerji se gre nazaj v klet, kjer se rešuje slovenske družbene probleme. Letos me je sicer že kmalu pobralo, ampak mi je bilo oproščeno.

V nedeljo gremo ponavadi pohajat po Prekmurju, po kosilu pa še malo pogledat v klet. Letos sem vozil, tako da sem se je izogibal, lani, ko nisem, so naja s Čirotom (četrta slika desni) komaj zvlekli ven.. ;)