Ha! Jou ;) Glede na to, da smo danes naštelal uro naprej, lahko spet začnem pisarit po blogu. Saj ne da prej ni šlo, ampak že 1 mesec sem glasen, da po 30-tem začnem pisat redno. In evo, začel sem.

Pihalni orkester Najprej bi se rad posebej zahvalil mini pihalnemu orkestru, ki mi je v torek, 28.feb za 30 let zagodel na klarinet. Neprecenljivo! In sploh nisem sarkastičen, da ne bo pomote ;). Hvala tudi klapi za obisk. Zahvala pa gre tudi policistu, ki mi je okoli polnoči napisal položnico za javni red in mir. Lahko bi nas opozoril, da smo malce preglasni, pa bi šli ven iz stanovanja ;)..  ampak opozoril očitno več ni, država rabi keš, zato daleč od tega, da krivim njega.., prej nas ;) OK, vseeno. Če bi bil jaz policaj in bi imel on 30 let, bi mu sigurno pogledal skozi prste.

Torta in klarineta. Pojedli smo tudi vosek :p 

Jutranje fotkanje ;) Življenje po 30-tem se je začelo kar zabavno. Nekaj ur po tem, ko sem zakinkal za šankom, sem moral biti že v Lj, kjer sem fotkal informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar za intervju v Kažinu. Malo me je kuhalo, ampak v bistvu sem fotkal tudi že bolj slab, fotke pa so ratale kar ql ;)

Kljub temu, da sem bil malo odsoten, mi je uspelo ujeti večino precej zanimivega intervjuja.. Na koncu sem jo prosil še za portretno fotko, pa seveda ni šlo brez smeha ;)

Hvala za darilo! ;)No, hvala tudi vsem, ki ste v soboto prišibali na žur. Bilo je lepo, upam, da tudi vam ;) Hvala za vse, predvsem pa za nov objektiv, ki ga že pridno uporabljam. Ravno danes sem z njim škljocal Tilna.


Tilen v Simonovem zalivu ;)

Smetovno povabilo Še eno zabavno fotkanje sem imel pred dnevi. S stolpa na Titovem trgu v Kopru sem namreč fotkal človeško drevo - naslovnico za vabilo na letošnjo akcijo Očisitmo Slovenijo. Idejo je dal Tomaž Pančur, se ne motim ne? ;)


Vabilo Geografskega društva EGEA Koper na vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo.

To je za 1x to.. ;) Zdaj se bom itak oglašal redno :p

Za letošnji božič sem šibal v London. Spet z Mark(z)om in spet nenapovedano. Glede na to, da nisem nek velik pristaš letenja, sem imel tokrat dokaj čuden občutek, da bo dejansko vse OK. In to neglede na novice o snežnem kaosu, zasneženih letališčih in ljudeh, ki tam spijo 2-3 dni.

V bistvu sva prišla gor že 3 dni pred božičem, tako da sva imela dosti časa za pohajat in sem in tja obiskat kak pub, za božič pa je Markz zbolel, ostal v hostlu in me reveža naslednje jutro pustil kar samega ;). Sicer je najbrž vedel, da to ni dobra ideja, predvsem zato, ker sem imel prazno baterijo in ker ve, da mi po glavi hodijo neumnosti, a na koncu je bilo vse lepo in prav ;).   

Če sem na Fotofobiji s prvega obiska v Londonu objavil galerjo London: Cities that never sleep, to definitivno ne drži za dan po božiču. Kot so mi kasneje povedali fantje v pubu, do katerega še pridemo, je to edini dan ko London spi in so glavne ulice popolnoma prazne. To se sicer ne da opisat, ampak dejansko sem hodil po sredini glavnih cest, še bolj zabavno pa je to, da imam fotke praznih ulic, ki jih teoretično lahko škljocneš samo na ta dan ;). 

Bloomsbury Street je ena večjih ulic v središču Londona. Jutro po božiču je bila tako kot vse druge skoraj popolnoma prazna.

Zaprte so bile tudi vse trgovine in večinoma tudi pubi. Na Oxford Streetu je bil odprt le kebab, kjer je kebab-majster, ki tam kebabe prodaja za 4,5 funta, vzel flumaster in štirico spremenil v sedmico. Jap, in še vedno je imel gužvo.

Nekaterim je zjutraj še vedno dogajalo. Ko me je videl na ulici, je začel vpit naj ga slikam ;) 

Zaprta je bila tudi podzemna. Sicer so prav te dni štrajkali, kajti delala ni niti naslednji dan, tako da ne vem, če je bila ta dan zaprta zaradi štrajka ali božiča, ampak v vsakem primeru sem vesel, da sem moral pohajat peš.

Londonski podzemni sistem (Londun Undergroud oz. The Tube) je drugi najdaljši na svetu (prvi je Shanghajski). Skupaj ima okoli 400km prog in okoli 270 postaj, ga pa konstantno nadgrajujejo. Zadeva na prvi pogled zgleda zapletena, ampak je v resnici zelo preprosta in uporabna.  

Še ena prazna stranska ulica v središču Londona.

No, po kaki uri hoje se mi zabliskajo oči, ker končno najdem odprt pub. Preden sem dobil za pit, sem moral natakarjem v vedro vreč nekaj drobiža, pač božična fora, da so imeli zvečer za bandat. Zanimivo je to, da po teh pubih natakarji ne hodijo od mize do mize, ampak si moraš pijačo iskat na šank. Kakorkoli, dokaj hitro sem imel pred sabo že 3 kozarce in dokaj hitro sem z natakarji padel v debato v kateri sem izvedel vse o angleških mikropivovarnah in njihovih pubskih navadah.

Skratka, tam pridejo v pube takoj po službi, kjer veselo debatirajo in se smejijo, okoli 11h zvečer pa natakar z zvoncem (ki pri nas pomeni šankrudno) naznani zadnjo rundo. Po 20-ih minutah zazvoni še 1x in takrat je treba ven.

Pomemben podatek je predvsem ta, da so tam vsi nenormalno prijazni. Če koga rukneš oz. kdo rukne tebe, sledi opravičevanje in pozdravljanje - Cheers mate!, Sorry mate!, medtem ko bi pri nas že 2x dobil po pički. Tudi samega vzdušja se ne da primerjati z našim, niti ne v kakih angleških pubih pri nas, ker vzdušje pač delajo ljudje s svojo kulturo.

Angleška piva iz mikropivovarn so noro dobra in zaradi nižjih obdavčitev cenejša od navadnih. Povprečno stanejo od 2 do 2,5 funta, najcenejši je bil 1,6 funta (1,80 €) za pint (0,6dcl) v centru Londona. Pri nas je cena za malo pivo v flaši tudi 2,5 do 3,5 €. Večinoma sem probal kar vsa, redkokateri pubi pa ponujajo ista, kot ostali. Stalni so načeloma le bolj znani - npr. London Pride.

Ker nikjer nisem dobil hrane, se me je pivo kar malo prijelo, res pa je, da sem jih srkal po hitrem postopku. Stric, okoli 60let star Škot, ki je stal poleg mene, je parkrat kar malo pogledal in me kasneje, ko sva padla v debato, tudi vprašal, če vedno pijem tako hitro. Rekel sem mu, da mi tako dobro tečejo le ta njihova domača piva in da sem na pobožično jutro nenormalno žejen, kar je sicer redkost :p.

Stric me je potem zvlekel v prijateljev pub nekje v nekih ulicah, kjer sem testiral še nekaj domačih piv. Ko sem dojel, da ob tem tempu nikakor ne pridem do Buckinghamske palače, kamor sem bil namenjen, sem taktično spizdil. 

National gallery, trafalgar square. Ker je Markz bolan ležal v hostlu, sem se moral slikat sam - protestno na eni nogi ;) - Mraz mi je bilo med tem ko sem čakal da se sproži.

Na poti sem se ustavil še pred National gallery, se pofotkal in šibal naprej skozi St. James park, kjer sem se nakaj časa ubadal z vevericami. 

V vseh londonskih parkih so veverice zelo domače, če imate kaj za pod zob vam brez problema jejo iz roke. 

No potem se pa zgodba spet zaplete. Tam srečam dve Slovenki (Majo in Matejo), ki me v angleščini vprašata, če ju lahko slikam. Ko mi povesta da sta iz Slovenije, jima povem, da vem kje je in da sem že bil v Splitu, nakar mi razložita, da je Split na Hrvaškem.. OK, po tem, ko jima povem, da tudi sam govorim slovensko, se odpravimo v Mkdonaldz, kjer se spoznamo še s štirimi Francozi, ki se mi začnejo nasmihat. Jap.

No, ko med nami steče debata, mi povejo, da smo v bistvu cimri v hostlu, v sobi nas je bilo 20, ampak ostalih niti nisem registriral, ker sem bil bolj malo tam.

Vsi skupaj se potem odpravimo naokoli. Kot da ni bilo dosti presenečenj in naklučij, nas blizu Picadilly Circus-a, v neki ulici sreča dokaj zabaven tip in vpraša, če nam odpre pub, češ da doma nima kaj delat in da gre na eno pivo. Skratka, tip, ki zgleda in govori isto kot Clive Owen, nam pred nosom odklene pub in nas povabi noter. No o tem pa jutri oz. 1x ta teden, ko najdem čas za spisat. Tip si definitivno zasluži čisto nov zapis na blogu ;). V njem pa še o klubih in traparijah, da je izlet v London drag ;)

Sem pozabil njegovo ime, ampak zame je bil Clive. Zgledal in govoril je identično kot Clive Owen. Delal se je norca iz vsega in vseh tam, ampak v dobrem smislu. Fuck, shit in podobne besede pa so bile skoraj v vsakem stavku ;)

p.s. Alergičnim picajzlom se opravičujem za slovnićne greške in pomote :*

Začuda sem opazil, da IRCfobije ni online. Sicer sem to opazil že 2x, ampak to je tista fora: sej bom, sej bom.

No zdj je spet online, ampak brez baze. Pred pol leta sem menjal strežnik in zmeda kakršna znam bit kak dan, prekopiram samo www fajle brez baze. No, v neusojeni bazi so bile samo novice, te pa itak 3 leta stare, tako da v končni fazi niti nima veze. Važno je, da je online, sicer bolj v izobraževalno arhivske namene, ampak tudi to v končni fazi nima veze.

Obenem se lahko (seveda tudi na Markzov račun) "pohvalim" na updejte na blogu. Poste se da sharat na Twitter in Fejsbuk, komentarji so od prej, sem pa za vse pošmekal ikone, sicer so pobrane z neta, kar zelo nerad delam, ampak ko bo čas narišem svoje. Poleg tega se je prej težko dostopalo do starejših postov. Sedaj so sortirani po letih in mesecih, zadnje naslove pa se da premikat v preteklost s sexy oštevilčenjem. Celo kontakt dela, sploh nemorem verjet.

Ko šus.., pa še link to IRCfobije, ki je sicer že v prvem stavku, ampak, jebeš..

Markz-u crkne laptop in tako pristanemo v Londonu. Pač je hotel po MAC-a ampak je med tem že popravil star laptop, karte za letalo so bile že kupljene in jebatga, smo šli gor. No, da takoj razbijem teorije o dragem Londonu.

Spali smo v luxuznem hostlu v centru Londona za 20 funtov na noč, v centru Londona pili pivo za 3 funte in dobro jedli od 6 do 10 funtov, kar je isto kot pri nas. Res je, da je funt padel, ampak to zdj nima veze.
Sploh pa, da ne pozabim omenit, da za 3 funte dobiš (angleški) pint piva, kar znese 5,68 dcl.

V Londonu sem bil prvič. Nasploh sem z letalom letel prvič. V nedeljo popoldan smo pristali na Stansted-u, nato z busom do Liverpool Streeta od tam peš v hostel. Se razpakirali in šli do Oxford streeta. Tam nas začne dajat žeja, zato se zbašemo v Pub (v čajna tawn-u), kjer naročimo 3 pinte. Opazimo, da smo v pubu sami tipi in se v hecu nasmejemo.. "Kot da smo v gay pubu". No po 10 min ugotovimo, da dejasnko smo v gay-pub-u. V miru spijemo pivo in počasi do hostla. Več v drugem postu.

Par fotk s prvega dneva.

Kriza. Kopirajt kriza. Še huje kot IRC kriza. Ja, tisti stari IRC, ki so ga zamenjali portali z napol golimi 13-letnicami. Sošal networking kao. Hud profil in čimveč folka v "frend listi". Krep, a o tem kaj drugič.
Gremo nazaj na IRC. Začel sem nekje pri 14h. tam nekje leta 92. Takrat še nisem imel i-neta in sem Duletu pil živce - Jest grem dol v klet za 10 min na IRC, nazaj sem prišel, ko me je prišel sam dol iskat in potem je pizdil zaradi impulzov. Skratka, padu sm not. Bolj kot sam chat me je bolj zanimal sam IRC in njegov sistem delovanja. Kmalu sem vse kar sem se naučil, slišal, prebral spravil tudi na web.
Začel sem na strani takratnega kanala #g-kabel potem pa na fobiji naredil poddomeno in odprl prvo IRCfobijo, kjer je bilo vse moje znanje in včasih neznanje o IRC-u. Pejdž mi je vzel kar nekaj časa, saj je tekstovno kar obsežen, ampak mi je bilo v veselje.

Nekaj dni nazaj sem objavil slike s Portoroške Forma Vive, kjer sem zapisal nekaj podakov o kipcih. Drugi dan sem jih "slišal" od Karin, ker nisem objavil strani, kjer sem te podatke dobil. Podatke sem zasledil nekje na netu in jih zapisal iz glave, če bi direktno kopiral par stavkov, bi do avtorja itak vrgel link. Kmalu sem se spomnil na IRCfobijo :p

Zdaj si pa poglejmo nekaj največjih Copyright lenob, ki so kopirali z IRCfobije :p

Prekopiran odstavekNo, da začnem kar s s prvim modelom, če mu lahko tako rečem. Na prvi pogled gre za neko osebno stran, z nekaj podstranmi, med katerimi najdemo tudi nekaj besed o IRC-u, ki jih je očitno meni nič tebi nič dobesedno prekopiranih s stare IRCfobije. Ugibam, da je to fantova prva spletna stran in je nekaj texta, ki ga je našel enostavno napopal gor. Lagal, bi če bi rekel, da mu zamerim.. bi pa lahko vsaj popravil šumnike, ki mu jih, najbrž zaradi drugega kodiranja, ne kaže prav. Prelen za to? :p.



URL: http://www.freewebs.com/rene_petrovic/
Se screenshot za spomin :p, če gre stran k vragu.


Dodal je šumnike.No, tale model je text prekopiral, ampak je textu celo dodal šumnike (pri IRCfobiji šumnikov nisem uporabljal, saj se jih na IRCu ne uporablja, zato je temu podoben tudi pejdž. Če sem iskren, je tole moj pejdž prvi pejdž, kjer šumnike sploh uporabljam, da ne govorim o tem, da sem pri slovi 1x v spis narisal smajlija.) Če se vrnem nazaj. Na tej drugi strani najdemo bolj ali manj tekste o IRC-u. Nekaj jih je model sicer spisal sam, ampak večina je še vedno prekopirana z IRCfobije.




Url: http://spletnastran.freehostia.com/

Na prvi sliki prekopiran text o IRC-u še s stare IRCfobije. No druga slika kaže prekopiran text s podstrani "users". Tale model, ne samo da je dodal šumnike, ampaj je prekopiran text celo preletel. Če pogledate nad osvetlejn predel texta se vidi, da je domeno irc.fobija.net zamenjal z drugo, ampak, ker je text očitno preletel površno je spodaj (v osvetljenem delu) to pozabil :p - kaka lenoba


Dodal je literaturo.No, tale model se lahko pohvali z naslovi spletnih strani, kjer je podatke za svojo stran tudi dobil. Stran je podobna tisti prejšnji in glede na podobnost popravljenih podatkov je najbrž tale model kopiral od tistega zgoraj oz. obratno.




Url: http://imasta.googlepages.com/

Na prvi sliki prekopirana zgodovina na drugi pa famozna literatura na kateri na žalost ni IRCfobije, pa čeprav je 3/4 pejdža prekopiranega prav od tam. No, tudi če je tale model text kopiral s tiste zgornje ali katere druge strani, jo v literaturi na žalost ni. frajer :p, pa še len povrhu.


Jebeš kopiranje.No, ta je ena najstarejših in ena najbolj izvirnih kopij stare IRCfobije. Zakaj bi tekst sploh kopiral, če lahko enostavno skopiraš kar cel page. No, tale model, če mu lahko tako rečem je enostavno skopiral cel page in enostavno zamenjal samo glavo pejdža.
jebeno. Pejdža "na žalost" ni več, sem si pa takrat seveda shranil screen.


Copy-Paste rulz.No, zadnji model pa je članke z IRCfobiji enostavno kopiral in jih objavljal na pejdžu Ircanje.net. Pejdž, ki je bil reklamiran kot prvi slovenski IRC pejdž, pa to ni bil, je prišel kako leto za IRCfobijo.
Ircanje.net je bila ql stran o IRC-u, ki je delovala kot nekak social-forum za razliko od IRCfobije, ki je bolj arhivsko-informativna. Nekaj časa po njenem odptju je malce zaspala, kasneje pa zamenjala lastnika. Nazadnje je zanjo skrbel tip na IRCnetu znan kot "quote". Domena je čez nekaj časa nehala delovati, stran pa je bila kasneje dostopna na URL-ju ircanje.org, ki prav tako ne obstaja več. Nazadnje je delovala na domeni ircanje.info, kjer pa trenutno na žalost ni nič.
Nažalost nisem našel nobenega originalnega screenshota, kjer je ta famozni model kopiral članke z ircfobije, zato sem pobrskal po waybackmachnie - internetnemu arhivu.


No na prvi sliki je model, ki je kopiral članke s prve IRCfobije in jih objavljal pod svojim imenom - frajer. Ko je objavil že za celo knjigo člankov, mi je rahlo stopil na živc, zato sem pisal adminu, ki je člankom dodal pripis (2 in 3 slika) in zamenjal avtorja.

Prva slika je screenshot iz waybackmachine arhiva za IRCanje.net. Lahko si pogledate še ostale arhive za ta pejdž. Na žalost (ne vem zakaj) ni slik, se pa delček dizajna tega pejdža vidi na 2. in 3. sliki.

Ko sm prvič zagledal te pejdže, sem sam pri sebi pol minute klel, potem sem se umiril. Jebatga. Zmotilo me je predvsem zato, ker teh stvari nisem pisal 10 minut. Ni mi sicer jasno, kako si lahko nekdo pripisuje avtorstvo stvari, ki je ni naredil, ampak OK. Te stvari mi grejo res na kurac. Pa ne zato, ker se je nek tip v puberteti hvalil z mojimi "članki", ampak zato, ker nekateri na tuj račun pobirajo življenske nagrade in bogatijo. Podlo.
A je res tako težko omenit avtorja ali pa vržt nekam en link?


Še par linkov..Prva IRCfobija (s katere je večina prekopiranih člankov)
Druga IRCfobija
Zadnja IRCfobija
#g-kabel @ IRCnet - eden bolj popularnih gorenjskih IRCnetkanalov
#g-kabel @IRCnet - 2 verzija pejdza.
#pendrek @ IRCnet - legendarni kanal Pendrek!.