Trgatev Prekmurje 2010

Tudi letos smo trgali pri Goranu! V bistvu letos nisem trgal, ker so, preden sem prišel, že vse potrgali, ampak sem nadoknadil s prešanjem.

Banda je mislila, da me ne bo, ker smo v petek ponoči prišli z absolventa z Zakynthosa, kjer je spanje itak prepovedano (sem in tja lahko kinkaš). Doma sem odspal par ur in zjutraj direkt v Prekmurje. Da nebi blo pizdarij na cesti, ker iz Kopra ni kratka, sem nekaj malega taktično odkinkal že prejšnji dan na ladji in na busu nazajgrede.

Skratka, uletel sem direkt med trte in bili so me veseli, vsaj zgledalo je tako :p. V bistvu je najbolj važno, da nisem zamudil vožnje s trakotrjem nazaj proti domu, ki je eden od bolj pestrih delov trgatve. Pred bajto smo se potem lotili stiskanja.. Več kot pol so potrgali in zmleli že prejšnji dan, tako da ni bilo dosti dela, ampak ker je treba sproti praznit lanske zaloge, se ponavadi malo zavleče.

Nič, potem sem se kar na enkrat znašel v kleti z Goranovim očetom (vsakoletna praksa), ki ga vsako leto vprašam 1000 vprašanj.., pa kako to, pa kako ono.. pa koliko žvepla, pa zakaj to, pa zakaj ono.. Skratka, Jože ponavadi stisne okoli 600l mošta. Zadeva ga zelo veseli, saj vina ne prodaja, sama škropiva in skrb za trte pa ga stanejo nekaj denarja. Vedno dela vse ročno, tudi vino iz stiskalnice v sode nese v posodah, čeprav bi lahko napeljal cev.

No.. in potem pride večerja.. ne bom komentiral Ireninega (Goranova mama) krompirja. Letos je naredila dodatno porcijo, ker ga ne morem nehat jest. Najboljši krompir na svetu, podoben tenstanemu ampak 10x boljši (Restani krunce). Po večerji se gre nazaj v klet, kjer se rešuje slovenske družbene probleme. Letos me je sicer že kmalu pobralo, ampak mi je bilo oproščeno.

V nedeljo gremo ponavadi pohajat po Prekmurju, po kosilu pa še malo pogledat v klet. Letos sem vozil, tako da sem se je izogibal, lani, ko nisem, so naja s Čirotom (četrta slika desni) komaj zvlekli ven.. ;)