Speed Pub in spomini

Ejjjj ;)

Včeraj se je zaprl Speed. Čeprav me v Speedu ni več od novembra, in sem se kar konkretno distanciral, so bili občutki še vedno čudni, ampak definitivno ne tako emocionalni, kot ko smo zaprli pravega. Tistega prvega, na Bonifiki.. v bistvu ga takrat nismo zaprli, ampak preselili, ker smo pač leteli ven, a o tem drugič.

Speed je moja nora šola, velik del življenja in kup spominov, poznanstev in pizdarij. Čeprav sta mi starša, ki se v gostinjstvu drkata že celo življenje in delata cele dneve, vedno govorila, da stran od tega, leta 2004 padem v vodo. Zblojen, brez pojma o čemerkoli. Nisem vedel kako naročit robo ;). Hvala mojim prvim natakarjem in picopekom za štart :* (Vanesa, Tamara, Mojca-mh, Edi, Sandi, Andrej).

Potem je steklo in kmalu se srečaš z vsemi pizdarijami, ki jih kot gost, ko prideš na pivo ne vidiš. Kdaj ti česazmanjka, kdaj kdo ne pride delat, crkne hladilnik, crkne elektrika, zamašeni odtoki, Zabasani polomljeni WC-ji, zmanjka drobiža, položnice, položnice, položnice in še 1x, položnice, (ja tudi SAZAS :*), inšpekcije, zataženi pofukano jebeno tečno arogantno prepotentni gosti, tudi tisti ja. "Zakaj je tisti študent dobil pred mano?, - je naročil prej, gospod - A ti veš kdo sem jaz?" - (sampri sebi) goni se u 3pm!!!, teži ta, teži uni., okeeeeej, sej je veliko lepih stvari ;)

Šlaje tona živcev, neprespanih noči (ok, tu niso krive samo službene obveznosti, včasih je bilo treba tudi kaj spit :p), skratka precej naporno, še posebej če nisi "zajeban" šef, kar definitivno ne znam bit, zato to ni zame, sploh pa si preveč stvari ženem k srcu. In ja, nikoli nism maral besede šef.

Zakaj se je Speed zaprl? :) o tem kdaj drugič..

Dragi gostje in živi inventar, hvala za vse nepozabne trenutke! Tisti, ki ste pokradli vilince, nože, šalice, kozarce, pladnje, kečape, slike, ja tudi ti, ki si nam spizdil ščetko za wc, spravite te stvari za spomin (tu odpadete tisti, ki ste spizdili samo kečap, butli :p ). Hvala vsem gostom, da smo imeli v petih letih norih žurk samo en pretep in par manjših incidentov, ampak večinoma je šlo za žensko-moške oz. partnerske konflikte.

Drage punce, odvadite se metat vložke in druge masovne stvari v WC, vsake 2 meseca so nam prišli pumpat cevi. In samo 2x v zgodovini Speeda je bil zamašen moški WC.

Joj, še tolko bi napisal, pa se mi mudi gledat rože in spit pivo, lani nisem šel ;).

Okej, še to. Dragi moja banda oz. Speed Staff. Hvala za vse! Lepo je bilo z vami, pojedli ste mi tono živcev, vem pa, da sem jih jaz vam tri. Oproščam vsa zamujanja, in vse zažgane pice ;). Pogrešam, ponedeljke in torke, in seveda Speed srede. Verjamem, da nas pogreša tudi marsikateri študent in drugi naši gostje. Vedno mi kdo reče kako noro je bilo. Ampak najbolj noro je bilo ko smo na koncu žurov zaklenili vrata in začeli pospravljat, prat kozarce, brisat pulte, ko smo navili muziko do konca in počakali sončni vzhod oz. čistilko, včasih prvo smeno ;)

Vse kar je ostalo so spomini in slike, ki pa jih ni malo in jih pozimi začnem metat na net, vse od 2004 naprej.

Spodaj je pa par starih, predvsem SpeedStaffa in živega inventarja z Željotom na čelu.