Lux ga je danes najebal. Konkretno! Sam si je kriv, kaj pa se poroča ;) Sicer imam čuden občutek, da sem ga kot priča nasrkal tudi sam, iz Kopra namreč nisem mogel resno zorganizirat fantovščine, zato so programski del glede na skupne telefonske ideje sestavljalali povabljenci. Pestro bo v vsakem primeru ;)

Fotke za poročno vabiloPred kratkim sem oba z Nino tudi pofotkal za vabilo, ki pa sicer ni bilo točno tako, kot sta si ga najprej želela.., ker se itak vedno kaj zakomplicira, tokrat z dimenzijami oz. stilom vabil :) No, Nina pravi, da so bili itak vsi tako navdušeni nad fotkami, da drugega sploh niso gledali.. S pohvalami in komplimenit se ne znajdem najbolje, zato tega ne bom komentiral ;) Sem pa seveda vesel :p

Časa je bilo malo, scalo je za popizdit, lokacije nismo imeli točno naštudirane, skratka malo smo improvizirali, kar pa je ponavadi najbolje ;)

Valjanje po premočeni traviFotkali smo se v dežju, očitno usojeno, saj smo fotkanje prav zaradi dežja 2x prestavili. A kot pravim sam, dež je zakon, fotke v njem pa toliko boljše, čeprav je ravno pri večini, ki smo jih naredili, samo malce rosilo. Če smo zjutraj težili za sonce, smo potem težili naj se vsaj vsuje, če že pada, da bojo fotke toliko lepše.. pa nič od scanja ;)  

Meni je bila bolj všeč fotka na cesti, zato sta mi poslala tole v premočeni travi..;) Na koncu se namreč nista mogla odločit za eno, zato sta polovici povabljenih poslala eno fotko, drugi polovici pa drugo ;)

Počakajmo, da sonce zaokroži ;)Zaokroži sicer zemlja, ampak ok ;) To, da precej rad fotkam sončne zahode in vzhode se razbere že iz dnevnih fotk, še bolj zabavno pa je, ko sonce počakaš ;) Včasih je treba navit uro, včasih čakaš in vmes zaspiš, no včasih pa za spanje ni časa.

V začetku maja sem prvič letos ujel sončni vzhod po sončnem zahodu.. z bando smo se odpravili do Poreča, kjer je nastala tudi fotka: Hej, draga, to bo nora fotka svetilnika ;) No kasneje je tam nastal tudi spodnji zahod. 

Sončni zahod v Poreču, levo od sonca se vidi svetilnik z omenjene dnevne fotke.

Zabredli v American baruNo, na poti domov smo se ustavili tudi v Umagu, kjer večrat spijemo pivo ali dve, tokrat pa se je malce zavleklo. V tamkajšnjem American baru je koncertiral band, katerega ime sem sicer pozabil, so pa špilali rockabilly rocknroll.. ;) Dobra glasba, preprosti ljudje in totalno zakajen prostor.. res nostalgično ;)

Glasbo so stišali ravno ob pravem času.. Sem lahko v miru poškljocal še jutrajni vzhod ;)

Vzhod v Umagu, medtem ko so šibali po burek, sem se naslajal nad jutranjimi barvami

Za nejasno napisane besede in tiskarske napake je kriva brzina, se mi mudi smejaht Luxu, bom pa vsekakor poročal o dogodkih ;)

Ta arbitražna scena je res že dosadna. Včeraj sem se pobral do sosedov v Umag in dal vse štiri od sebe, direktno na peseku pred morjem. Mir in tišina :)_  Okej, prej je bilo seveda treba it še po Žujo.

Ob popoldanskem počitku na pesku, ko smo idealne linije in kocke na trebuhih izpopolnjevali poleg piva še z pistacijami, smokiji, mandlji, lešniki in neko poceni plastično kopijo jafa keksov, mi je kar na enkrat mimo glave pripikiral galeb. Zoki po imenu.

Zoki, ki je očitno v dobri formi se je s polnim šusom zaletel v morje in ven potegnil sipo, mislim noro. In to ne majhno.. Zadevo je izpeljal na tako profesionalnem nivoju, da boga sipa v vodi sploh ni imela časa spustit črnilo, ampak ga je pljunila šele zunaj, kar na kamne. Kruto.

No, med slikanjem sem Zokiju očitno prišel preblizu, zato je sipo pustil na obrežju in spizdil. S Petkom sva jo vzela in mu jo nastavila na bližnji kamen, kar je ostalo od nje, no.

Očitno je bilo, da Zokiju ni ravno jasno, kaj s sipo nameravava, je pa s slik jasno razvidno, da nama je jebal vse po spisku. Kakorkoli, sipi se je spet začel približevati, na zajebano prefirgan način, varjanta »mene sploh ni, oz. ja samo gledam«, korak za korakom, jo prijel in spizdil stran. Predvidevam, da bo Zoki do konca tedna sral za popizdit.