Nekje sredi avgusta smo se z Markzom in Mrgwnom (Mrgon) odpravli v Villo Manin (Codroipo, Udine) na koncert Mejdnov. Hvala"bogu" smo se spravli na pot dosti zgodaj, ker itak ne bi bli mi, če ne bi zalutali.

V bistvu smo zavili prav (skoraj no, en izvoz prepozno) in smo se cel čas vozili bilzu Ville, ampak po nekih odfukanih vaseh, kjer ni bilo nobene žive duše - dobesedno. Tako, da se teoretično nismo izgubili, ampak samo nismo vedeli kje smo.

Kljub temu, da sem Markzu razlagal, naj ustavi in koga vpraša (čeprav ni bilo koga za vprašat), je on situacijo reševal s stricem Guglom oz. GoogleMapsi (pač programer). Ko je obupal in končno poslušal moj nasvet, naj vpraša v kafani, kjer vedno izveš vse, smo najdli iz prve.

Ko smo prišli do Ville, smo najprej ovekovečli ta zgodovinski trenutek, ko z zastavami stojimo kot trije srednješolski paglavci (tako sem se tudi počutil), ki so prišli na koncert Mejdnov. Najbolj prepričljiv je seveda Mrgwn, na sliki skrajno desno.

Na vhodu mi je policaj najprej zatežil za fotoaparat (ko me je varnostnik že spustil mimo), ampak ko smo ga pogledali s tistim nedolžnim pogledom, me je sicer spustil, a opozoril, da če me varnostniki vidijo slikat, mi bojo fotoaparat vzeli (je bil prevelik). Isto sekundo, ko smo prišli na prizorišče je v rokah fotoaparate oz. vsaj telefone držalo 78,6% ljudi, sicer manjše, tako, da je velikost očitno včasih pomembna.

Najprej smo eno spili, potem smo se šli gužvat. Koncert je bil ql, ampak po pravici povedano bi lahko bil boljši (Za svoja leta, sicer kapo dol. Dve uri je pel brez panike). Dvomim, da so bili tudi Maidni pretirano navdušeni nad Udinami. Najprej so pevcu ploskali vedno, ko je kaj povedal, tudi takrat ko je povedal karkoli, kar ni za ploskat. Naprimer, Hello Udine - Yeeeaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!, You all faking suck! - Yeaaaaaaaaaaaaaaa!! (tega dejansko ni rekel..) Zanimivo je bilo tudi, ko so jih klicali nazaj na oder. We want more je zamenjala melodija "Oleee ole ole oleee, Maideeen, Maideeen" (kocine mi grejo pokonci, zdaj ko to pišem). Ne posplošujem, daleč od tega, ampak tam kjer smo stali mi, je bilo tako.

Nič, potem smo spili še eno in k avtu. Tam sem si s polja sposodil nekaj koruze. Markz, ki sicer odlično kuha, je s prve rekel, da je že pretrda in da se jo ne bo dalo jest. Vseeno sem jo vzel in jo po njegovih napotkih najprej dobro skuhal in jo vrgel še v pekač.., pojedel sem polovico, drugo sem zmetal v smeti. Res je bila trda. Nič, on bo drugič vedel za kafano, jaz pa za koruzo.

Ne bom niti začel pisat, da smo nazajgrede zavili... 

Prejšnji teden, vsaj zdi se mi, da prejšnji, sem slikal Patricijo za nov Torin (karate klub) plakat in letak. Ker bi moral Markz letak poštimat že lep čas nazaj in ker vsako leto zamudijo z reklamo, je bilo spet vse ekspres. Skoraj identično lanski sceni.

Poklicali so Patricijo za "pozirat" (je trenirala), mene za pofotkat, šli smo v telovadnico in poškljocali. Naslednji dan je Markz že poštimal letak, plakat se še dela, ga pedena ena oblikovalka. Ko bo narejen in bo visel kje po Kopru, ga poslikam in pokažem.

Neumesno. Pravkar je v stanovanje uletela Cvetka. Cvetka je čebela, ki pa je mal večja od ostalih čebel, tudi tistih, ki so že po defoltu večje kot običajne čebele. Ne vem kaj ji je, da je tako zaobljena, a moja prva asociacija je, da se najbrž futra s kako medico. Jaz take čebele še nisem videl.  Je bla pri meni že zjutraj, potem odšla in zdaj uletela nazaj. Najbrž so ji všeč moje, po monitorju zlimane, fake sončnice.

Prejšnji teden je uletel netopir, 15 min sem ga prosil, če gre ven in me ni jebal 2%. Se je ganjal okoli lampe na stropu.

Sploh pa, zadnjič me je prijela paranoja. Preden smo šli na šagro, je v stanovanje uletela čebela. In ni bla Cvetka. Skratka, med tem ko sem ji razlagal, če gre lahko ven je padla za polico in to ni OK za mojo domišljijo. Prva asociacija je bila, da se ga bom natreskal s kakim refoškovim likerjem in mi bo potem doma med spanjem šla to cuzat z jezika, nakar bom trznil in me bo tja pičla, kar pa baje ni OK. Skratka, potem sem jo našel, spravil v kozarec in nesel ven.

Kar me bolj skrbi, je to, da je Cvetka nehala brnet in zdaj ne vem, a je šla ven, al je kje tle po stanovanju. Baje, da v življenju med spanjem požremo par pajkov in podobnih reči. Srčno upam, da je cvetka šla na medico.

No, da nadaljujem. Fotke so slikane brez kakršnih koli luči in flešov. Ne maram umetne svetlobe! Pa predlagam da odprete velike, se lepše vidi (klik na to srednjo).

Čez vikend oz. soboto in nedeljo sem šel pogledat na Pivo in cvetje. Ponavadi smo sicer prišli že v četrtek, letos pa žal ni zneslo.

Ti naši prihodi v četrtek so se takoalitako vedno končali isto. Tja smo prišli malo pred temo, parkirali in počakali, da pade magično vprašanje. "Postavimo zdaj šotore, pa gremo potem na pivo.., al gremo najprej na pivo in potem pridemo nazaj postavit šotore?" No, vedno se je šlo najprej na pivo in potem je bila nedelja, čeprav mislim, da je enkrat ratalo postavit v petek popoldan ;)

Drugače pa nič presenetljivo novega, šank z nefiltriranim je tam kjer vedno, na bankomatih gužva, edino tisti indijanci, ki prodajajo zapestnice z imeni so imeli letos na štantu drugo melodijo (Ponavadi je tista, taaa na--na nananaaaaaaaaaa, tnx hepu za link :p). OK, pa Šankrocki niso igrali, ker se je folk baje zbunil, da so vsako leto in glasbo so ugasnili ob 2h. Kot sem razumel, neka državna direktiva.., ki naj bi veljala povsod. Skratka, država se gre spet nek moderni turizem. No vseeno je bilo nekje ob 5h zjutraj kar polno.

Aja in na paradi so dali letos ene 2 voza lepih rožic z visokimi petami in kratkimi krili, tako, da smo voz še vedno gledali, ko je bil ta že 300m naprej na ovinku. In ne samo moški, ženske niso gledale nič manj :p

Skratka v soboto nas je odneslo, v nedeljo tudi, ampak bolj umirjeno. V bistvu sem se skoraj cel dan zabaval z Markom. Mark je star leto in pol in ljubi pivo. Na nefiltriranem ga je cuzal kot kak drugi cuza mleko. Najprej čez slamico, potem pa je enostavno namakal kar roko. In bognedaj da si mu pivo vzel. Cela pizdarija, kot če bi otroku vzel dudo x 10.

Po nefiltriranem smo ga peljali še na sladoled in v "luna"park. V lunaparku so meli letos en nov vrtiljak, tak, malo bolj zajeban. Tako da smo šli ene tri runde, se drli in smejali. Bruhal ni nihče, čeprav glede na višino in hitrost bi ob pravem kotu s prebavljenimi čevapi zalil vse ostale na vrtiljaku in skoraj 40m ceste, vse tja do križišča pred mostom.

Vrtiljak se mi je zdel kar varen, ker predlani sva šla z Goranom - tajkunom na tistega standardnega z verigami. Vsedla sva se en za drugim (da se lahko odrivaš, te tisti zadaj opali ven ko raketa) in čakala, da majster zažene.  No, majster je eno minuto nekaj čudno gledal, potem pobral dva mimoidoča in ju prosil, da se vsedeta na vrtiljak, in to brezplačno.. nekaj je mrmral, vse kar sem ujel je bilo "za protiutež..", isto sekundo me je prijelo srat, nabilo mi je pulz in imel sem pomisleke, da bi še dol, ampak je majster že zalaufal.. Gorči za mano je bil to rudno nekam tiho.

Spodej mate slike Marka, druge vržem na fotofobijo, ko jo nardim. Klik na to večjo in s tipkovnico levo desno :)

(pred)zadnji dan navsezgodaj pridemo na Camden. Bili smo (pre)zgodnji, saj se trgovinice in marketi (tržnice) odpirajo okoli 10h, zato se vsedemo v bližnji barček in naročimo English breakfirst. Slanina, klobase, omlet, fižol in toast, vseskupaj ene 3x namočeno v olje. Srce se ti skoraj ustavi.

Camden je res odštekan del Londona, cel kup trgovinic s kičem, majicami in spominki. Veliko goth in darkerskih stvari. Veliko različnih kultur, predvsem punk-a. Na vsakem korako zanimivi ljudje in zanimive štacune. Res ql. Se splača pogledat.

Po potepanju po Camden-u, kjer srečamo tudi simpatično dekle, ki Denisa fehta za čik, se spet zbašemo na sub (podzemno). Na sub-u zamenjamo par postaj, spijemo pivo ali 2 in se odpravimo v Covent garden. Tam se potepamo po ulicah in na eni srečamo kakih 20 paparacev, ki se zbirajo pred vhodom v restavracijo. Ustavimo se in povprašamo kaj se dogaja. Eden nam odgovori, da čakajo Paris Hilton, ki je medtem večerjala. Tudi mi smo čakali kakih 5 min, nato obupali.

Lakota nas pripelje v Mcdonalds (drugič v 3 dneh), kjer se  nabašemo s hamburjerji. Medtem ko jemo skozi okno gledamo nekega aktivista. Tip poskuša na zelo oseben način (kao, ti si car, ustavi se za minuto) ustavljati folk in jim razlagati neke aktivistične fore, a ga žal niti en ni jemal resno. Na minuto je mimo izložbe švignilo kakih 100 ljudi. Torej v pol ure kake 3000. Niti enega mu ni uspelo ustaviti. Tam se pač vsem mudi. Redko vidiš, da kdo koga pozdravi, vsak s hudim tempom teče v svojo smer in ne jebe žie sile.

Ko se najemo se s Subom zbašemo še do Westminstrske palače oz. Big Bana kjer naredimo par fotk. Od tam gremo do hostla, kjer pustimo kramo in se zbašemo še na par pintov (5,6 dcl-iterskih piv). Drugi dan ob 7h zjutraj na letališče in domov. Bilo je nepozabno :)